Kardinal Raï o križevem potu v Koloseju: Krik bolečine in upanja

VATIKAN (petek, 22. marec 2013, RV) – Tudi letos bo tako kot vsako leto na veliki petek tradicionalno potekal križev pot v rimskem Koloseju. Meditacije ob posameznih postajah tokrat pripovedujejo o sedanjih skrbeh, trpljenju in pričakovanjih narodov na Bližnjem vzhodu. Razmišljanja je namreč na željo zaslužnega papeža Benedikta XVI. pripravila skupina mladih iz Libanona. Pri tem jih je vodil maronitski patriarh kardinal Béchara Boutros Raï.

»Pomembno pri križevem potu je, da se lahko vsakdo prepozna v Kristusovem obličju in prejme luč ter moč, da lahko nosi svoj križ.« Tako je v pogovoru za Radio Vatikan zatrdil kardinal Raï. V tem je tudi pomen posameznih postaj. Vsaka izmed njih je osebno in skupno premišljevanje s Kristusom. On »odseva naše trpljenje in v Njem najdemo svetlobo upanja«. Meditacije opozarjajo na vojne, nasilje, na čakanje mladih, ki so se znašli pred zaprtim obzorjem, na stiske ob migracijah, na pomanjkanje gotovosti glede prihodnosti mladih, pa tudi na probleme, kot je nezainteresiranost mednarodne skupnosti, da bi našla rešitve za svetovni mir in pravičnost. Na Bližnjem vzhodu, je nadaljeval kardinal Raï, konkretno živijo veliko tragedijo palestinskega vprašanja, vojne v Siriji, sobivanja z muslimani in problema fundamentalistov.

Meditacije za križev pot, ki so jih skupaj s patriarhom pripravili mladi Libanonci, se na več mestih opirajo na posinodalno apostolsko spodbudo Cerkev na Bližnjem vzhodu. Ta je po Raïevih besedah zelo bogata. Kliče k občestvu, k »enosti«, k odpiranju za druge, h gradnji mostov skupaj z vsemi. V dokumentu občestvo izhaja iz notranjega občestva na ravni skupnosti ali Cerkve, pa tudi na ravni vseh kristjanov, katoličanov, pravoslavnih in protestantov, ter na ravni drugih verstev. Na Bližnjem vzhodu živijo vsi skupaj, spominja patriarh Raï. Besede iz dokumenta zato predstavljajo spodbudo za odprtost za pravo sobivanje in tudi za pričevanje o Kristusovi ljubezni.

Čeprav meditacije pripovedujejo o bolečini in trpljenju, vseeno odpirajo vrata za upanje. Postaje križevega pota se namreč zaključijo z vstajenjem: »Vsa vrednost meditacij in trpljenja je v tem, da dosežejo nedeljo. Ne ustavijo se pri petku, temveč dospejo do nedelje. Trpimo, umremo, da bi vstali.« Sporočilo skupine mladih iz Libanona, s katerim bi radi nagovorili človeštvo, je torej v vrednosti miru. Njihov krik o krivicah, kot je zaključil kardinal Raï, v imenu celega človeštva izraža obenem tudi »krik bolečine, upanja in pravičnosti«.

Audio: