Papež Frančišek predstavnikom verskih skupnosti: Veliko lahko naredimo za
dobro revnega, slabotnega in trpečega
VATIKAN (sreda, 20. marec 2013, RV) – Papež Frančišek se je danes srečal s
predstavniki krščanskih cerkva in cerkvenih skupnosti ter drugih religij, ki so prišli
na včerajšnjo slovesno umestitev novega Petrovega naslednika. V govoru je izpostavil,
da se katoliška Cerkev zaveda pomembnosti pospeševanja prijateljstva in spoštovanja
med ljudmi različnih verskih izročil. To potrjuje tudi delo Papeškega sveta za medverski
dialog. Cerkev se tudi zaveda odgovornosti, ki jo imamo vsi do našega sveta, do celotnega
stvarstva, ki ga moramo ljubiti in varovati. »Veliko lahko naredimo za dobro revnega,
slabotnega in trpečega, ter spodbujamo pravičnost, spravo in ohranjanje
miru,« je zatrdil papež Frančišek. Nadaljeval je, da pa je predvsem potrebno v
svetu ohranjati živo žejo po absolutnem ter ne dopustiti, da bi prevladal pogled na
človeško osebo, ki človeka omejuje na to, kar proizvaja, in to, kar troši. To je namreč
ena najnevarnejših pasti našega časa.
Papež je spomnil, da je v bližnji preteklosti
bilo povzročenega mnogo nasilja, ko se je poskušalo odstraniti Boga in božansko iz
človeškega obzorja. Opozoril je na pomen pričevanja v naših družbah o izvorni odprtosti
za presežno, ki obstaja v srcu človeka. V tem se po papeževih besedah Cerkev čuti
blizu tudi tistim moškim in ženskam, ki četudi ne pripadajo nobenemu verskemu izročilu,
iščejo resnico, dobroto in lepoto Boga, in ki so naši dragoceni zavezniki v zavzemanju
in zaščiti človekovega dostojanstva, v gradnji mirnega sobivanja in skrbne zaščite
stvarstva.
Papež Frančišek je tudi spomnil na leto vere, ki ga je Benedikt
XVI. razglasil ob 50. obletnici začetka drugega vatikanskega koncila ter tako ponudil
neke vrste romanje proti tistemu, kar je za vsakega kristjana bistveno: osebni odnos
z Jezusom Kristusom, Božjim Sinom, umrlim in vstalim za naše zveličanje. Ravno v želji
po oznanjevanju tega zaklada vere, ki je trajno veljaven, ljudem našega časa se nahaja
srce koncilskega sporočila, je zatrdil papež. Brate in sestre v Kristusu – kot je
naslovil pripadnike drugih krščanskih cerkva in cerkvenih skupnosti – je povabil,
naj se čutijo tesno pridruženi Jezusovi molitvi med zadnjo večerjo in njegovemu pozivu,
da bi bili vsi eno. »Usmiljenega Očeta prosimo, da bi živeli v potrpežljivosti
to vero, ki smo jo prejeli v dar na dan našega krsta, in da bi o njej lahko
svobodno, veselo in pogumno pričevali,« je dejal Frančišek in dodal,
da bo to tudi najboljši način služenja za edinost med kristjani, služenje upanja za
svet, ki je še vedno zaznamovan z ločitvami, nasprotovanji in rivalstvom. Tako bomo
bolj zvesti njegovi volji, v mislih, besedah in dejanjih, in bomo bolj hodili proti
edinosti. Pri tem je papež Frančišek zagotovil svojo trdno pripravljenost nadaljevati
pot ekumenskega dialoga.
Posebej se je tudi obrnil na predstavnike judovskega
naroda, s katerim kristjane povezuje posebna duhovna vez. Kristusova Cerkev namreč
priznava, da se začetki njene vere in izvolitve, v skladu z božjo skrivnostjo zveličanja,
nahajajo že pri patriarhih, Mojzesu in prerokih. Papež je izrazil željo, da bi se
bratski dialog med katoliško Cerkvijo in judovsko skupnostjo, ki je že obrodil sadove,
nadaljeval. Frančišek je pozdravil tudi predstavnike drugih religij, predvsem muslimane,
ki častijo in molijo edinega, živega in usmiljenega Boga.