Papež Frančišek daroval mašo za Cerkev: Hoditi, graditi, izpovedovati – tako bo Cerkev šla naprej

VATIKAN (petek, 15. marec 2013, RV) – Včeraj popoldne je papež Frančišek v Sikstinski kapeli daroval sveto mašo za Cerkev (pro Ecclesia). Obhajal jo je skupaj s kardinali, ki so ga v sredo zvečer izbrali za Petrovega naslednika. S sveto mašo se je tudi uradno sklenil konklave. Svojo prvo pridigo v vlogi papeža je Frančišek govoril brez pisne podlage. Izhajal je iz bogoslužnih beril in izpostavil tri elemente, tri gibanja, ki so del našega življenja: hoditi, graditi in izpovedovati.

»Naše življenje je hoja,« je dejal papež Frančišek in spomnil na Izaijeve besede: Pridite, hodimo v luči Gospoda. Opozoril je, da ko ne hodimo, se zaustavimo. Vedno je namreč treba hoditi v Gospodovi navzočnosti, v luči Gospoda, ter si prizadevati živeti v tej brezhibnosti, ki jo je Bog zahteval od Abrahama v svoji obljubi. Kot drugi element je izpostavil gradnjo Cerkve ter poudaril potrebo po kamnih, ki morajo biti maziljeni s Svetim Duhom in ki jih je treba postaviti na vogelni kamen, ki je Gospod Jezus. A lahko hodimo koliko hočemo in gradimo mnoge stvari, a če ne izpovedujemo Jezusa Kristusa, stvari ne bodo šle. Cerkev bo postala organizacija, ki nudi pomoč, vendar ne bo Cerkev, Gospodova nevesta. Če človek gradi brez trdnih kamnov, je kot otrok, ki na plaži gradi peščene gradove; vse se sesuje, ker je brez trdnosti. »Ko se ne izpoveduje Jezusa Kristusa, se izpoveduje posvetnost hudiča, posvetnost hudobca,« je dejal papež Frančišek.

Opozoril je, da pa stvari niso tako preproste, kajti med hojo, pri gradnji in pri izpovedovanju pride tudi do pretresov, ki niso del poti in nas vlečejo nazaj. Papež Frančišek je poudaril, da »ko hodimo brez križa, ko izpovedujemo Kristusa brez križa, nismo Gospodovi učenci: smo posvetni, smo škofi, duhovniki, kardinali, papeži, a nismo Gospodovi učenci«. Pridigo je sklenil s spodbudo, da bi vsi imeli pogum za hojo v Gospodovi navzočnosti, z Gospodovim križem, da bi gradili Cerkev na Gospodovi krvi, ki jo je prelil na križu, in da bi izpovedovali eno slavo: Kristusa Križanega. »Tako bo Cerkev šla naprej,« so bile besede papeža Frančiška.

Audio:


Sveta maša “pro Ecclesia” (za Cerkev) s kardinali volilci, ki so sodelovali v konklavu
(Celotna homilija)

Ta tri berila imajo nekaj skupnega: gibanje. V prvem berilu je gibanje pot, v drugem je gradnja Cerkve, v tretjem, v evangeliju, je givanje priznanje. Hoditi, graditi, priznati.

Hoditi. Jakobova hiša: »Pridite, hodimo v Gospodovi luči.« To je prvo, kar je Bog rekel Abrahamu: »Hodi v moji navzočnosti in bodi brez graje.« Hoditi, naše življenje je pot; in ko se ustavimo, je nekaj narobe. Vselej hoditi, v Gospodovi navzočnosti, v Gospodovi luči, in skušati živeti s tisto brezgrajnostjo, ki jo Bog zahteva od Abrahama, ko mu daje obljubo.

Graditi. Graditi Cerkev. Govori se o kamnih: kamni so oprijemljivi; toda živi kamni, kamni, maziljeni s Svetim Duhom. Graditi Cerkev, Kristusovo nevesto, na tistem vogelnem kamnu, ki je sam Gospod, in z drugim gibanjem našega življenja – graditi.

Tretjič, izpovedovati. Lahko hodimo, kolikor hočemo, lahko zgradimo toliko reči, če pa ne izpovedujemo Jezusa Kristusa, je nekaj narobe. Postali bomo dobrodelna nevladna organizacija, ne pa Cerkev, Kristusova nevesta. Če ne gremo naprej, se ustavimo. Ko se ne gradi na skali, kaj se zgodi? Zgodi se to, kar se zgodi otrokom na plači, ko delajo gradove iz mivke: vse se podre, ker nima trdnosti. Kadar ne izpovedujemo Jezusa Kristusa, mi pride na misel stavek Leona Bloya: »Kdor ne moli Gospodu, moli k hudiču.« Kadar ne izpovedujemo Jezusa Kristusa, izpovedujemo posvetnost hudiča, posvetnost hudega duha.

Hoditi, graditi, izpovedovati. Vendar to ni tako enostavno, ker so pri hoji, pri gradnji, pri izpovedovanju včasih pretresi, je gibanje, ki ni gibanje po poti; je gibanje, ki nas vleče nazaj.

Ta evangelij se nadaljuje s svojsko zgodbo. Sam Peter, ki je izpovedal vero v Jezusa Kristusa, mu reče: »Ti si Kristus, sin živega Boga. Hodil bom za teboj. Vendar pa ne govorimo o križu. To nima veze. Hodil bom za teboj na druge načine, brez križa.« Kadar hodimo brez križa, ko gradimo brez križa in ko izpovedujemo Kristusa brez križa, nismo Gospodovi učenci. Smo posvetni, smo škofje, duhovniki, kardinali, papeži, nismo pa Gospodovi učenci.

Rad bi, da bi po teh milostnih dneh vsi bili dovolj pogumni – prav pogumni –, da bi hodili v Gospodovi navzočnosti, z Gospodovim križem; da bi gradili Cerkev na Gospodovi krvi, ki je bila prelita na križu; in da bi izpovedovali edino slavo, Kristusa Križanega. In tako bo Cerkev šla dalje.

Vsem nam želim, da bi nam Sveti Duh in prošnja Marije, naše Matere, naklonila to milost, da bi hodili, gradili in izpovedovali Jezusa Kristusa Križanega. Amen.

Prevedel br. Miran Špelič OFM