Kardinali so se z veliko večino odločili za dan začetka konklava. Čutijo se torej
pripravljeni za naslednji pomemben korak – izvolitev novega papeža. Skupna
premišljevanja med zasedanji, izmenjava informacij in pogovori, s katerimi
so si oblikovali osebna prepričanja o najprimernejših osebah za to pomembno nalogo,
so torej dozoreli. V torek bo razločevanje postalo še bolj zahtevno, kajti z glasovanji
se bo v določenem smislu pokazala 'mera' soglasnosti, ki bo potrebna za dosego določenih
konkretnih oseb. In tako bo šlo vse do končne izbire.
Presunljivo,
če pomislimo na odgovornost, ki sama po sebi presega človeka in ki bo naložena na
ramena enega človeka. Ne gre samo za dobro vodenje neke kompleksne institucije,
ampak bolj za usmeritev verske, duhovne, moralne poti; gre za usmeritev skupnosti
vernikov, ki je najštevilčnejša in razširjena po različnih celinah, ki jo mnogi naši
sodobniki, ki iščejo smisel svojega življenja, opazuje z veliko pozornostjo – s pozitivnimi
pričakovanji, a na trenutke tudi z negativno držo. Evangelij se oznanja skozi vse
čase, za zveličanje vseh, na vseh koncih sveta.
Konklave je torej dogodek,
katerega smisel lahko zares razumemo in ga z vedrino živimo samo v luči vere. Dva
protagonista prejšnjih konklav sta nam o tem na nepozaben način pričevala.
Papež Wojtyla je Michelangelovo Poslednjo sodbo motril v svoji pesmi
Rimski triptih: 'Vse stvari so gole in odprte pred Božjimi očmi', 'prosojnost dogodkov,
prosojnost zavesti'. 'Ti, ki vse prežemaš – pokaži!' 'On bo pokazal.' In naslednji
papež Ratzinger je komentiral: 'Dediščina ključev, ki jih je prejel Peter …
Položiti te ključe v prave roke: to je ogromna odgovornost v teh dneh.'
Sedaj
ta, ki je s svojo nenavadno odločitvijo, kardinale povedel, da ponovno prestopijo
prag Sikstinske kapele, da bi pred zgodovino razločevali, v katere roke zaupati
ključe, je v molitvi z vsemi nami – tiho, a globlje in še bolj zavestno od
vseh nas: ' Božji Duh, ti, ki vse prežemaš – pokaži!'
Pripravlja: p. Federico
Lombardi, direktor Radia Vatikan