Freske v Sikstinski kapeli priče in navdih izvolitve novega papeža

VATIKAN (nedelja, 10. marec 2013, RV) – Sikstinska kapela je od preteklega torka dalje začasno za javnost zaprta. Ta čas v njej potekajo priprave na konklave. Včeraj so si jo v zadnji fazi priprav lahko ogledali novinarji in fotografi, ki v vedno večjem številu spremljajo aktualno dogajanje v Vatikanu. Vatikanski tiskovni predstavnik p. Federico Lombardi je v teh dneh opozoril na pesniško zbirko Janeza Pavla II. z naslovom Rimski triptih. Delo je izšlo leta 2003, porodilo pa se je iz kontemplacije Michelangelovih fresk. Avtor se spominja, kako je to umetniško delo navdihovalo kardinale na dveh konklavih, ki se ju je udeležil.

Povezanost med umetnostjo in vero je tako kot Janez Pavel II. poudarjal tudi Benedikt XVI. »Pot lepote je pot, ki je zmožna voditi razum in srce naproti Večnemu, dvigniti ju vse do višav Boga.« Tako je Benedikt XVI. dejal preteklega 25. oktobra ob 500-letnici Sikstinske kapele. In če se to dogaja tisočim osebam, ki jo obiščejo vsak dan, koliko bolj se to lahko zgodi tudi kardinalom, ki bodo v ta poseben prostor takorekoč »zaprti«. O vprašanju, kakšna je vloga umetnosti pri tako ključnem obdobju, kot je konklave, je za Radio Vatikan spregovoril direktor Vatikanskih muzejev Antonio Paolucci.

»Freske v Sikstinski kapeli so cerkveni nauk v podobi,« je dejal. Pokrivajo okoli 2.500 kvadratnih metrov površine. Če jih bodo kardinali volivci gledali, bodo doumeli »delikatnost njihove vloge in razsežnost svojih odločitev«. Sikstinsko kapelo je dal narediti papež Sikst IV., je nato spomnil Paolucci. Naročnikova želja je bila, da bi ta prostor podobno kot nekoč jeruzalemski tempelj na nek način simbolično predstavljal »skrinjo nove in dokončne zaveze med Bogom in njegovim ljudstvom«.

»Ko bodo kardinali vstopili v Sikstinsko kapelo za konklave, se bo zaradi optičnega učinka – jasno namenoma pretehtanega – pogled najprej zaustavil na podobi na desni steni.« In sicer na delu Pietra Perugina, ki predstavlja izročitev ključev. Gre za prizor, ki je dejansko ustanovitev rimskega papeštva. Ko pa bodo kardinali sedeli, bo njihov pogled usmerjen proti poslednji sodbi. V zgornjem delu freske bodo lahko videli angele, ki predstavljajo orodja Kristusovega trpljenja. Na vprašanje o pomenu tega prizora Paolucci odgovarja, da opozarja, da bo vsakdo izmed nas zveličan ali pogubljen na podlagi zvestobe Kristusu.

Antonio Paolucci je nazadnje poudaril še specifičnost Vatikanskih muzejev, katerih del je Sikstinska kapela: »So dokaz univerzalnosti in hkrati pluralnosti rimske Cerkve; univerzalni so, ker hranijo umetniška dela, ki so narejena za vse, ki so namenjena moškim in ženskam po vsem svetu. So pa tudi pluralni, kajti Vatikanski muzeji združujejo potrditve človeškega umetniškega delovanja v vseh njegovih oblikah. Človeško umetniško delovanje pa je Cerkev vedno zanimalo.«

Audio: