RIM (četrtek, 7. marec 2013, RV) – Svetovni molitveni dan, ki se tradicionalno
obhaja vsako leto na prvi petek v marcu, je mednarodna ekumenska pobuda krščanskih
žensk. Pobuda danes poteka v preko 180 državah in se je kot ena prvih ekumenskih pobud
porodila že pred več kot enim stoletjem. Izhaja iz želje o edinosti med kristjani.
Gre sicer za gibanje, ki združuje ženske različnih etničnih in kulturnih pripadnosti
ter tradicij. V molitvi in služenju jih povezuje odnos prijateljstva, medsebojnega
razumevanja in skupnega delovanja.
Letos je molitveni dan zaznamoval duh tkanja
ljubezni in iskanja moči v Besedi, da bi v brazdah zgodovine lahko sejali semena miru
in solidarnosti. Vse to pa v občestvu ali bratstvu, ki je med ženskami različnih krščanskih
veroizpovedi vse bolj živo. Naslov letošnje teme je sicer bil citat iz Matejevega
evangelija: »Tujec sem bil in ste me sprejeli.« (Mt 25,35) Priročnik, ki ga je pripravil
odbor v Franciji, pa vsebuje tudi življenjska pričevanja žensk, ki so se zaradi takih
ali drugačnih razlogov preselile v tujino.
Med njimi je pričevanje Irene iz
Ukrajine, ki je bila žrtev prevare svojih sodržavljanov. V Francijo je prišla, ker
so ji ponudili delo, ki ji je obetalo boljše življenje. A ob prihodu so ji takoj odvzeli
osebni dokument in jo prisilili v prostitucijo. Drugo pričevanje podaja izkušnjo Marie-Lèone,
ki je svojo domovino Ruando zapustila, ko se je začel genocid. Njen oče, brat in stric
so bili umorjeni in niso bili niti pokopani. Sama se je zatekla v Francijo, kjer je
našla nove sestre in brate v Kristusu, ki so jo tolažili po vojnih grozotah, ki jih
je doživela, ji pomagali in ji svetovali. Omogočen ji je bil tudi študij. Danes ima
službo in je srečno poročena. V svojem pričevanju se zahvaljuje Gospodu, da jo je
pripeljal k ljudem, ki so ji v njegovem imenu odprli vrata svojih domov in svojih
src.
Priročnik podaja tudi razmišljanje, osnovano na Svetem pismu. Le-to poudarja,
da Božja moč vse kliče k odgovornosti in delovanju. Čas življenja, ki nam je dodeljen
tukaj na zemlji, je čas, ko moramo odgovoriti na klice na pomoč osamljenih ali izključenih
oseb. Kristjani so poklicani, da delujejo brez pomislekov ali pričakovanja nagrade,
da najdejo pravi način, kako služiti bližnjim in najšibkejšim z močjo Svetega Duha.
Nihče ne more natančno vedeti, kakšne bodo posledice dejanj posameznikov. Tema sprejemanja
tujcev je zato zelo aktualna, še posebej v Franciji, kjer se je oblikoval priročnik
svetovnega molitvenega dneva žensk in ki je že od nekdaj dežela imigracij. Tako med
katoličani, protestanti kot pravoslavnimi obstajajo skupine, ki verske skupnosti spodbujajo
h gostoljubnosti do priseljencev.
Vprašanje sprejemanja tujcev pa je aktualno
tudi drugod po svetu. Omenjena pobuda želi povsod nagovarjati k temu, da bi se iz
premišljevanja Besede porodila konkretna dejanja. Poučiti se, da bi molili – moliti,
da bi delovali: to je pravzaprav tudi geslo gibanja krščanskih žensk. Začetki le-tega
segajo v drugo polovico 19. stoletja. Leta 1887 je bil v Ameriki prvič organiziran
molitveni dan, ki je kasneje dobival vse širšo zasnovo, dokler ni bil leta 1927 prvič
imenovan svetovni molitveni dan.