Ženeva: Nadškof Tomasi na zasedanju Sveta ZN za človekove pravice

ŽENEVA (sreda, 6. marec 2013, RV) – Danes je v Ženevi potekalo 22. zasedanje Sveta Združenih narodov za človekove pravice. Razprava je tekla o poročilu posebnega poročevalca o verski svobodi in svobodi prepričanja, v katero se je vključil tudi nadškof Silvano Tomasi, stalni opazovalec Svetega sedeža pri Združenih narodih. Kot je dejal, v današnjem svetu osebe, ki pripadajo verskim manjšinam zaradi svoje vere ali verskega prepričanja, doživljajo različne vrste zlorab, od fizičnih napadov do ugrabitev z odkupninami, od samovoljnega zapiranja in oviranja pri registriranju do stigmatizacije. Učinkovita zaščita človekovih pravic pripradnikom verskih manjšin je nezadostna tudi v Združenih narodih in mednarodnih sistemih. Čeprav so te zaskrbljujoče razmere v zadnjem času pritegnile pozornost nekaterih držav in civilne družbe, pa splošno razširjena diskriminacija verskih manjšin ostaja in celo narašča, je opozoril Tomasi.

Poročilo zato pravilno ugotavlja, da so mnoge človekove pravice kršene ravno osebam, ki pripadajo verskim manjšinam. Države so ponekod neposredno vpletene v kršitve, in sicer preko brezbrižnosti do nekaterih svojih državljanov ali preko politične volje, ki izključuje, zatira ali celo uničuje skupnosti, ki imajo drugačno identiteto, ne glede na to, kako dolgo so zgodovinsko gledano prisotne v njihovi državi. V določenih okoliščinah nevladni storilci prevzemajo aktivno in celo nasilno vlogo v napadanju verskih manjšin.

Države bi morale pri priznavanju verskih skupin ravnati nevtralno. Poročilo posameznike opredeljuje kot nosilce pravice do verske svobode in vidi cilj zaščite verske svobode v zagotavljanju preživetja in trajnega razvoja kulturne, verske in družbene identitete manjšin. Zaščita individualne verske svobode je pot za dosego zaščite verskih skupnosti, kar torej pomeni določen proces, ki avtomatično ne prinese njihovo zaščito. Tudi poročilo kaže, da je največ kršitev verske svobode ravno na ravni verskih skupin.

Pravno priznanje manjšine je izhodišče za potrebno složnost med svobodo posameznika in svobodo skupnosti, je zatrdil Tomasi. S tem realnim pristopom je olajšano sobivanje skupnosti v relativno strpnem ozračju. A najprej je po Tomasijevih besedah treba verskim skupnostim zagotoviti pravni status. Kot piše tudi v poročilu, država mora zagotoviti ustrezne pogoje za osebe, ki pripadajo določenim verskim skupnostim, ter jim zagotoviti, da lahko sami urejajo zadeve, povezane z njihovo vero; na ta način lahko razvijajo versko življenje skupnosti in svojo identiteto. Samo tako se lahko doseže mirno sobivanje in napredovanje človekovih pravic.

Vloga države kot varuhinje in uveljaviteljice verske svobode ne le posameznikom, ampak tudi verskih skupnostim, kaže, da je to ravnovesje predvsem politično. Sekularna država namreč pogosto ni nevtralna do obstoječih verskih skupnosti, in to niti v zahodnih demokratičnih državah, kjer liberalizem ne vodi toliko v nevtralno družbo, ampak bolj v družbo brez javne prisotnosti religije. Tomasi je še izpostavil, da svoboda verskih skupnosti zagotavlja prispevek k moralnim vrednotam, brez katerih svoboda ni mogoča. Priznanje svobode verskim skupnostim ne zmanjša posameznikove svobode. Ravno nasprotno, sprejetje verske svobode drugih oseb in skupin pomeni oporni steber za dialog in sodelovanje.

Audio: