Sikstinska kapela od danes naprej zaprta zaradi priprav na konklave
VATIKAN (torek, 5. marec 2013, RV) – Od današnjega dne dalje je Sikstinska
kapela začasno za javnost zaprta. Obiskovalci Vatikanskih muzejev vanjo ne bodo mogli
vstopiti vse do konca konklava.
To bo 25. po vrsti, da bo Sikstinska kapela
tiha priča izvolitve novega papeža. 115 kardinalov volivcev bo pod Michelangelovimi
freskami izbralo novega Petrovega naslednika, Kristusovega namestnika na zemlji. Ekipa
štiridesetih oseb je že od 20. ure preteklega 28. februarja dalje, ko je Cerkev vstopila
v obdobje 'sede vacante', pripravljena, da kapelo spremeni v prostor, primeren za
začetek konklava. Zahvaljujoč bogati fotografski dokumentaciji bo ta prostor v vseh
podrobnostih natanko tak, kot je bil na predhodnih konklavih. Tako tisočletna tradicija
ostaja nespremenjena. Stoli, na katerih bodo sedeli kardinali volivci, bodo narejeni
iz češnjevega lesa ter označeni z imenom in priimkom posameznih kardinalov. V kapeli
bo dvanajst miz iz surovega lesa, pokritih s tkanino bež ali satenasto bordo barve.
Pred oltarjem pa bo še ena miza, namenjena skrinjici, kjer se bodo zbirali volilni
listki, in pa evangelij, na katerem bodo kardinali svečano prisegli. Tla bo prekrivalo
nizko leseno ogrodje, ki bo okoli 50 do 60 cm nad zemljo.
Kot je v navadi od
leta 1939, od konklava, na katerem je bil izvoljen papež Pij XII., bo v prostor nameščena
peč. Kardinali jo bodo uporabili za sežig volilnih listkov. Dimna cev druge peči pa
bo povezana z dimnikom, ki bo posebej za to priložnost nameščen na streho Sikstinske
kapele. Od tu bo prišel sloviti dim, ki bo glede na svojo barvo svetu poročal o rezultatih
volitev. Črne barve bo v primeru, ko ne bo dosežena večina, bele barve pa, ko bo izvoljen
novi papež. Bel dim bo nastal s pomočjo dodane vlažne slame.
Začetek konklava
bo sicer zaznamovala slovesna sveta maša v baziliki sv. Petra (Pro eligendo Pontifice).
Po koncu le-te bodo kardinali volivci odšli v Sikstinsko kapelo. Besede »extra omnes«
bo izgovoril glavni papeški ceremonijer, msgr. Guido Marini. Vsa pravila glede volitev
in splošnega poteka konklav so vsebovana v apostolski konstituciji Universi Dominici
Gregis. To je leta 1996 izdal Janez Pavel II., Benedikt XVI. pa jo je dopolnil dvakrat:
z dokumentom v obliki motu proprio leta 2007 in ponovno nedavno, 25. februarja 2013.
Za izvolitev papeža bo potrebna večina, ki bo ustrezala dvem tretjinam vseh glasov
kardinalov volivcev. Če do izvolitve ne pride do 33. oz. 34. glasovanja, se preide
na odločanje med dvema kandidatoma, ki sta v zadnjem skrutiniju prejela največ glasov.
Tudi v tem primeru je za izvolitev še vedno nujno potrebna večina, ki ustreza dvem
tretjinam.
Na izvoljenega se zatem obrne dekan kardinalskega zbora in ga vpraša,
če sprejme svojo kanonično izvolitev (Acceptasne electionem de te canonice factam
in Summum Pontificem?) ter, če izvoljeni pritrdi, kako se želi imenovati (Quo nomine
vis vocari?). Kardinali nato molijo za novega papeža ter zapojejo pesem Te Deum, ki
zaznamuje konec konklava. Novoizvoljeni papež se nato umakne v zakristijo Sikstinske
kapele, kjer si prvič nadene papeška oblačila, v katerih se bo nato pokazal na loži
bazilike svetega Petra in bo podelil blagoslov Urbi et orbi. Takoj zatem, ko bo kardinal
protodiakon njegovo izvolitev oznanil z besedami »Habemus papam«.