Osem let papeževanja Benedikta XVI.: Evharistija – središče krščanskega življenja

Skoraj osem letni pontifikat papeža Benedikta XVI. se je začel v letu evharistije in se zaključuje v letu vere. Da je evharistija »srce krščanskega življenja, izvir evangelizacijskega poslanstva Cerkve ter središče in vir petrinske službe«, je papež povedal takoj po izvolitvi za Petrovega naslednika (Govor ob koncu konklava, Sikstinska kapela, 20. april 2005). V apostolskem pismu Vrata vere, s katerim je 11. oktobra 2012 razglasil leto vere, je izpostavil, da je to tudi priložnost »za poglobitev praznovanja vere v bogoslužju, zlasti v evharistiji, ki je »vrhunec, h kateremu teži delovanje Cerkve, in hkrati vir, iz katerega izhaja vsa njena moč«.

Nedelja maša – vir moči in veselja
Prvi pastoralni obisk v Italiji je Benedikta XVI. vodil v Bari na 24. narodni evharistični kongres. V nedeljo, 29. maja 2005, dober mesec po izvolitvi, je sveti oče v Bariju daroval slovesno mašo in v pridigi spregovoril o pomenu in pomembnosti nedelje. »Nedelja, Gospodov dan, je najboljša priložnost, da črpamo moč iz njega, Gospoda življenja. Nedeljska zapoved torej ni od zunaj naložena obveznost, ni breme na naših ramenih. Nasprotno, sodelovati pri nedeljski maši, hraniti se z evharističnim kruhom, doživeti občestvo bratov in sestra v Kristusu je za kristjana potreba, veselje; tako lahko kristjan najde potrebno moč za pot, ki jo moramo prehoditi vsak teden.«

Evharistija je zakrament edinosti
Papež ne zaobide občestvenosti in edinosti, ki sta neobhodni razsežnosti evharistije, ter tako sledi začrtanim smernicam svojega pontifikata: »Kristus, ki ga srečamo v zakramentu, je tu v Bariju isti kot v Rimu, isti v Evropi kot v Ameriki, Afriki, Aziji ali Oceaniji. Je en in isti Kristus, ki je povsod po svetu navzoč v evharističnem kruhu. To pomeni, da ga lahko srečamo le skupaj z vsemi drugimi. Sprejmemo ga lahko le v edinosti. Evharistija je – to ponavljamo – zakrament edinosti,« je še enkrat poudaril Benedikt XVI. in nadaljeval: »Zavedam se, da izjave o dobrih namenih niso dovolj. Potrebne so konkretne geste, ki prodrejo v srca in se dotaknejo vesti in tako vsakega vabijo k temu notranjemi spreobrnjenju, ki je predpogoj za vsak napredek na poti ekumenizma. Prosim vse, da bi odločno ubirali pot tistega duhovnega ekumenizma, ki v molitvi odpira vrata Svetemu Duhu, ki lahko edini ustvari edinost.«

Evharistija – zakrament ljubezni
»Sveta evharistija, zakrament ljubezni, je dar Jezusa Kristusa samega, ki nam razodeva neskončno ljubezen Boga do vsakega človeka.« S temi besedami je Benedikt XVI. začel posinodalno apostolsko spodbudo Evharistija, zakrament ljubezni (Sacramentum caritatis), ki je izšla leta 2007. V njej papež poudarja, da »v oltarnem zakramentu Gospod prihaja naproti človeku« in »postane njegov sopotnik«; zagotavlja, da »evharistija zajema človeško stvarnost vernika v vsej njeni vsakdanji konkretnosti« in zato »dan za dnem omogoča napredujoče preoblikovanje človeka«; vernike vabi, da »živijo iz nedelje« in ne zanemarijo svoje nedeljske dolžnosti: »Versko življenje je namreč v nevarnosti, če želja po udeležbi pri evharistični daritvi, v kateri se spominjamo velikonočne zmage, preneha. Udeležba pri občestvenem nedeljskem bogoslužju skupaj z brati in sestrami, s katerimi smo eno telo v Jezusu Kristusu, je zahteva krščanskega prepričanja, ki hkrati to prepričanje oblikuje. Izguba čuta za nedeljo, ki jo posvečujemo kot Gospodov dan, je značilna za izgubo pristnega čuta za krščansko svobodo, za svobodo Božjih otrok.«

A nedeljsko obhajanje evharistije za kristjana ne bi smelo biti samo zapoved, ampak notranja nujnost, kot papež izpostavi 9. septembra 2007 v dunajski stolnici sv. Štefana. Evharistija je namreč temelj našega življenja, brez nje je življenje prazno. Tudi današnji kristjani potrebujemo odnos, ki daje našemu življenju smer, vsebino in temelj. »Nedelja se je v naših zahodnih družbah spremenila v konec tedna, v prosti čas. Prosti čas je ravno v naglici modernega sveta nekaj lepega in nujno potrebnega. Toda če prosti čas nima notranjega središča, ne izhaja iz usmerjenosti na celoto, nazadnje postane prazen čas, ki nas ne krepi in nam ne pomaga. Prosti čas potrebuje središče – srečanje z Njim, ki je naš izvir in naš cilj.«

Evharistija – središče duhovnikovega življenja
Benedikt XVI. o evharistiji govori tudi ob drugih priložnostih, pogosto ob prazniku sv. Rešnjega Telesa, velikem četrtku in krizmeni maši, ko vedno znova poudarja, da je evharistija središče duhovniškega življenja. Nikakor ni sama sebi namen, ampak je neločljivo povezana z dvojno zapovedjo ljubezni do Boga in do bližnjega. Ob sklepu leta evharistije (23. oktober 2005) papež med drugim zatrdi: »Premišljevanje o evharistiji naj bi vse ude Cerkve in predvsem duhovnike kot služabnike evharistije spodbudilo, da bi obnovili svojo obljubo zvestobe. Evharistična skrivnost, ki jo obhajajo in častijo, je podlaga celibata, ki so ga duhovniki sprejeli kot dragoceni dar in znamenje nedeljene ljubezni do Boga in do ljudi.«

Evharistija je za vsakega duhovnika jasen klic k služenju. O tem Benedikt XVI. spregovori pri krizmeni maši leta 2008 (Bazilika sv. Petra, 20. marec 2008): »Evharistija kot navzočnost Kristusovega ponižanja in povešanja tako vedno kaže preko sebe k najrazličnejšim načinom službe ljubezni do bližnjega. Prosimo Gospoda, naj nam podari moč, da bomo v tem smislu obnovili svoj ''Da'' njegovemu klicu: ''Tukaj sem. Pošlji mene, Gospod''« (Iz 6,8).

Audio: