Zadnje avdience papeža Benedikta XVI. se bo udeležilo vsaj 35.000 romarjev

VATIKAN (nedelja, 17. februar 2013, RV) – Zadnje avdience papeža Benedikta XVI., 27. februarja, se bo udeležilo vsaj 35.000 romarjev. Tako je na sobotni tiskovni konferenci povedal p. Federico Lombardi, vatikanski tiskovni predstavnik. Poleg tega je spomnil, da konstitucija predvideva določen čas čakanja, preden se lahko začne konklave. Ta kardinalom omogoči, da pridejo pravočasno v Rim. Glede na to, da sedaj že vsi vedo, da bo Petrov sedež izpraznjen 28. februarja, pa ni nujno, da bo ta čas čakanja pred začetkom konklava potreben. P. Lombardi je nato še pojasnil, da bo sveti oče po 28. februarju v Castel Gandolfu ostal približno dva meseca. Med drugim tudi zato, da se bodo v vmesnem času lahko zaključila dela v samostanu znotraj vatikanskega obzidja, kamor bo odšel kasneje.

Ta samostan, ki se imenuje Mater Ecclesiae, so konec preteklega oktobra zapustile sestre vizitatinke. Njihovo posebno poslanstvo je bilo moliti za papeža. Zgodba se je sicer začela 13. maja leta 1994, ko je blaženi Janez Pavel II. zaupal enemu izmed klavzurnih redov nalogo, da z molitvijo podpre papeža, njegove sodelavce in potrebe Cerkve. Najprej je poklical klarise, ki so v samostanu ostale pet let. Za njimi so prišle bosonoge karmeličanke in nato benediktinke. Leta 2009 pa je papež Benedikt XVI. poklical vizitatinke, ki so ostale tri leta. Njihova skupnost je štela sedem članic.

Med njimi je bila sestra Maria Francesca, ki je te dni za Radio Vatikan povedala, da je bilo bivanje v samostanu Mater Ecclesiae edinstvena izkušnja. Ena izmed tistih, zaradi katerih človek na življenje začne gledati »pred tem« in »po tem«. Zaznamovala jo je predvsem papeževa bližina. »Tam smo bile za svetega očeta,« je zatrdila sestra Maria Francesca, »za Cerkev in za njegove sodelavce v kuriji.« Vsako jutro, ko so odprle okna samostana, so videle Apostolsko palačo. Tako so molitev svetemu očetu lahko poslale takorekoč »fizično«. Osebno so se z njim srečale dvakrat. »Kar je vedno naredilo najgloblji vtis, je njegova velika sposobnost neposrednega in globokega kontakta z osebo, ki jo ima pred seboj.« Tako je svoje vtise o srečanjih s papežem Benediktom XVI. opredelila vizitatinka Maria Francesca in dodala še, da se jih je najbolj dotaknila prav ta njegova odprtost. Po njenem mnenju ima ta lastnost korenine v molitvi, ki pomaga pogled Boga prenesti tudi v trenutno osebno srečanje.

Papeževa odločitev zanjo potrjuje njegovo veličino. Ta je v tem, da je svoje poslanstvo kljub težavnosti opravljal z nasmehom. Vedno je iskal Božjo voljo, si prizadeval razumeti, kakšen je Božji načrt zanj. Prav to pa ga je pripeljalo tudi do zadnje odločitve. Benedikt XVI. je v zadnjih dneh večkrat poudaril pomen molitve, zlasti v tem trenutku cerkvene zgodovine. Sestra Maria Francesca je ob tem dodala, da molitev pomeni odpreti se Bogu, ki se želi podariti človeku. Pomeni tudi celotno človeštvo prinašati pred Boga. In navsezadnje je molitev tudi prva naloga Petrovega naslednika.

Audio: