Zaključno poročilo plenarnega zasedanja Papeškega sveta za kulturo

VATIKAN (ponedeljek, 11. februar 2013, RV) – Od 6. do 9. februarja je v Vatikanu potekalo plenarno zasedanje Papeškega sveta za kulturo. Posvečeno je bilo temi Nastajajoče mladinske kulture. Ob zaključku del so udeleženci v poročilu zapisali svoja opažanja o tem pojavu. Opozorili so, da stvarnost mladih danes zahteva posebno pozornost, kritično razlikovanje, spremenjen jezik in držo. Mladi živijo tako rekoč brez prihodnosti, brez posebnega cilja gredo od ene do druge izkušnje in ne ločijo meje med objektivnim in subjektivnim. Njihovi identiteti daje osrednjo konotacijo tehnologija, kot je zapisano v poročilu. Ta jim omogoča širjenje potencialov. Digitalno okolje je danes del vsakdanjika. Izkoristi se ga, kadar ga potrebujemo. Del tega sveta so izbira in možnosti komentiranja ter interakcije. Potrebno je razumeti vse to, kar usmerja miselnost mladih. Mladi pogosto ne razumejo jezika Cerkve, ta pa ne razume jezika mladih. Cerkev je lahko v skušnjavi, da bi na mučne napetosti, ki jih živijo, ponudila prelahke odgovore. Le globoko razumevanje vprašanj mladih lahko odraslim dopusti, da prevzamejo svoje odgovornosti. Krščanske skupnosti morajo zato pomagati, da bi prepoznali temeljna vprašanja. Poklicane so, da predstavijo lepoto in radost krščanskega življenja. Njihova odgovornost je pripraviti mlade kristjane, da postanejo protagonisti globokih kulturnih sprememb v družbi.

Poročilo zasedanja v nadaljevanju podaja nekaj konkretnih predlogov za krščanske skupnosti. Med temi je na primer spodbuda, naj mlade odprtih rok sprejemajo take, kot so, brez predsodkov in moralnega obsojanja. Predlog krščanskim skupnostim je tudi, naj bodo »kraj poslušanja«, kjer bodo mladi lahko spregovorili o svojih stiskah, kjer se bo rojevala uvidevna simpatija do zapletenosti situacij. Krščanske skupnosti naj bodo »kraj soočanja in dialoga o razlogih za življenje«. Kot cilj naj ponujajo »življenje v izobilju«.

Krščanske skupnosti naj predstavljajo družbo na čustvenem, kulturnem, duhovnem in verskem romanju novih generacij. Navzoče naj bodo na univerzah, na omrežju, v mestnih četrteh – povsod, kjer svoj čas preživljajo mladi, da bi jih pospremile na prehodu v obdobje odraslosti. Poročilo skupnostim predlaga tudi, naj pogumno in veselo pričujejo o Božji prisotnosti v preprostem, vsakdanjem življenju. Naj mladim zaupajo in jim odpirajo »obzorja prihodnosti« pred globoko negotovostjo, s katero se soočajo v družbi, ki je za njihove potrebe slepa in gluha. Krščanske skupnosti naj jim ponudijo prave alternative upanja, zmožne ustvariti načrte, ki bi presegli odpor sedanjosti. Povrnejo naj jim radost in zadovoljstvo življenja, ki omogočata praznovanje s preprostimi sredstvi.

Udeleženci plenarnega zasedanja Papeškega sveta za kulturo v poročilu predlagajo tudi razpoložljivost in primerno opremljenost za podporo notranje poti. Krščanske skupnosti naj bodo mladim »duhovna opora, ki dopušča soočenje z dramo človekovega stanja in njegovih omejitev«. Široko naj odpirajo vrata vere, in sicer s pomočjo kontemplacije, tišine in molitve. Obenem naj sprejemajo znanje in sposobnosti mladih, njihov »preroški prispevek za dobro sveta«. Odrečejo naj se vsemu odvečnemu, se odprejo za vedro čudenje nad življenjem, se zavedajo globalnega in ekološkega skupnega dobrega ter se odpovejo vsaki obliki izključevanja. Krščanske skupnosti naj bi omogočile integracijo skupnosti preko globokega bratskega odnosa, ki poraja novo kulturo in nov življenjski stil.

Audio: