S papežem Benediktom XVI. skozi minuli teden

VATIKAN (nedelja, 10. februar 2013, RV) – »Vse, kar Bog ustvari je lepo in dobro, prežeto z modrostjo in ljubeznijo; stvariteljsko delovanje Boga prinaša red, vnaša harmonijo in daje lepoto.« S temi besedami je papež nagovoril vernike, v sredo zbrane pri splošni avdienci. Med katehezo je spregovoril o Bogu, ki je Stvarnik nebes in zemlje in Stvarnik človeka.

Stvarstvo je kraj, kjer prepoznamo vsemogočnost Boga
Po papeževih besedah Boga prepoznavamo kot Očeta v njegovem stvarstvu; on je vir življenja in z ustvarjanjem je pokazal svojo vsemogočnost. Kot Oče je dober in mogočen; za to, kar je ustvaril, skrbi z ljubeznijo in zvestobo, ki se nikoli ne zmanjšata. »Stvarstvo postane kraj, kjer prepoznamo in priznamo vsemogočnost Gospoda in njegovo dobroto, postane poziv k veri, da bi verniki izpovedovali Boga kot Stvarnika,« je dejal papež. Vernik lahko bere veliko knjigo narave in razume jezik vesolja, ki nam govori o Bogu. A potrebna je njegova Beseda razodetja, ki prebuja vero, da bi človek lahko dosegel polno zavedanje o Bogu kot Stvarniku in Očetu. Ravno v Svetem pismu lahko človeška inteligenca najde v luči vere ključ za pojasnjevanje in spoznanje sveta. V prvem poglavju Geneze beremo, da Bog ustvarja s svojo besedo: deset krat se pojavi stavek »Bog je rekel«, s čimer je izpostavljena učinkovita moč božje Besede. »Porodi se življenje, svet obstaja, kajti vse se pokorava božji Besedi.«

Kristjanova moč se rodi iz Kristusove smrti in vstajenja
»Vera nam daje pogled, ki ni iluzoren, ampak resničen,« je papež Benedikt XVI. zatrdil po koncertu, ki se ga je skupaj z italijanskim predsednikom Napolitanom v ponedeljek udeležil v Vatikanu. Firenški simfonični orkester Maggio Musicale Fiorentino je pod taktirko Zubina Methe izvajal Uverturo iz opere Moč usode Giuseppeja Verdija in Tretjo simfonijo Ludwiga van Beethovna. Papež o Verdijevi operi Moč usode pove, da je v njej »orisana drama človeškega bivanja, zaznamovana s tragično usodo in nostalgijo po Bogu, z njegovim usmiljenjem in ljubeznijo, ki dajeta luč, smisel in upanje tudi v temi. Vera nam daje pogled, ki ni iluzoren, ampak resničen. To je kristjanova moč, ki se rodi iz Kristusove smrti in vstajenja, iz najvišjega dejanja Boga, ki je vstopil v človeško zgodovino ne le z besedami, ampak z učlovečenjem,« izpostavi papež.

Cerkev zaupa v mlade
»Cerkev ima zaupanje v mlade, zaupa vanje in v njihove moči, potrebuje njih in njihovo vitalnost, da bi s prenovljenim zagonom še naprej živela poslanstvo, ki ji ga je zaupal Kristus.« Tako je papež nagovoril člane Papeškega sveta za kulturo, ki so se v minulem tednu sestali na plenarnem zasedanju. Izpostavil je, da je na stvarnost mladih treba znati gledati na poglobljen način, da bi doumeli njene osnovne poteze in razvoj. Kot primer je omenil mlade iz revnejšega dela sveta. Ti s svojimi kulturami in potrebami predstavljajo izziv za družbo globalizirane potrošniške miselnosti. Na ta način posledično nastajajo mladinske kulture tudi kot izraz globoke potrebe, prošnje po pomoči ali celo kot provokacija, ki je ne civilna družba ne cerkvena skupnost ne smeta podcenjevati ali zanemariti. Benedikt XVI. je opozoril na nujnost izobraževanja in druge potrebe, ki zadevajo temeljne razsežnosti človeka. Le iz naraščajočih težav na področju dela bi za prihodnost sveta in človeštva lahko prišlo do osiromašenja, ki ne bi bilo le ekonomsko in družbeno, ampak predvsem človeško in duhovno. »Če mladi ne bi več upali in napredovali, če v zgodovinsko dinamiko ne bi več vlagali svoje moči, vitalnosti, sposobnosti predvideti prihodnost, bi postali človeštvo, ki je zaprto samo vase, brez zaupanja in pozitivnega pogleda proti jutrišnjemu dnevu.«

Papež molil z semeniščniki rimske škofije
»Še pred mojim rojstvom, pred spočetjem, me je Bog hotel kot kristjana, kot katoličana, želel me je kot duhovnika.« Tako je dejal papež med molitvijo lectio divina s semeniščniki rimskega velikega semenišča. »Bog je mislil name,« je zatrdil, »iskal me je med milijoni osebami, med mnogimi je videl mene in me je izbral. Ne zaradi mojih zaslug, ki jih ni, ampak zaradi svoje dobrote je želel, da sem nosilce njegove izvolitve, ki je vedno tudi poslanstvo, predvsem poslanstvo in odgovornost do drugih.«

Benedikt XVI. nagovoril člane Malteškega viteškega reda
»Dragi prijatelji, nadaljujte z delom v družbi in svetu po osnovnih poteh, ki ju kaže evangelij: vera in ljubezen za okrepitev upanja.« S temi besedami je papež včeraj spodbudil člane Malteškega viteškega reda, ki so prišli v Rim ob 900-letnici svojega obstoja. »Vera kot pričevanje približevanja Kristusu in prizadevanja v evangeljskem poslanstvu, ki vas spodbuja v vedno bolj živo navzočnost v cerkvenem občestvu in vedno bolj zavedajoči se pripadnosti Božji besedi; ljubezen kot izraz bratstva v Kristusu, preko del usmiljenja za bolne, revne, potrebne ljubezni, tolažbe in pomoči, za žalostne zaradi samote, izgube in novih oblik materialne in duhovne revščine. Ta ideal lepo izraža tudi vaš moto: Obramba vere in pomoč revnim (Tuitio fidei et Obsequium pauperum).«

Audio: