Papež Benedikt XVI.: Naj neuspehi in težave ne vodijo v malodušnost; na nas je namreč, da z vero vržemo mreže, ostalo pa bo Gospod naredil

TRG SV. PETRA (nedelja, 10. februar 2013, RV) – Papež Benedikt XVI. je na današnjo 5. nedeljo med letom med nagovorom pred molitvijo Angelovega češčenja z okna apostolske palače na trgu sv. Petra, spregovoril o poklicanosti prvih apostolov ob Genezareškem jezeru, še posebej pa o poklicanosti apostola Petra (prim. Lk 5,1-11) Sveti oče je po molitvi in blagoslovu voščil vsem, ki na daljnem Vzhodu praznujejo novo leto: »Mir, harmonija in zahvala nebu so vsem skupne vrednote, ki se obhajajo ob tej lepi priložnosti ter si jih vsi želijo za graditev lastne družine, družbe in naroda. Želim, da bi se izpolnila hrepenenja teh ljudstev po srečnem in uspešnem življenju. Še posebej pa pozdravljam katoličane v teh deželah, da bi v Letu vere pustili voditi se Kristusovi modrosti«. Nadalje je sveti oče spomnil na jutrišnji bogoslužni spomin Lurške Blažene Device Marije in svetovni dan bolnikov, ko bo v papežu še posebej dragem Altöttingu na Bavarskem osrednje slovesno bogoslužje. Med pozdravi pa je danes papež nagovoril tudi v slovenščini: »Lepo pozdravljam vernike iz Mute, Trbonj in drugih krajev Slovenije! V letu vere ste poromali v mesto, kjer sta svojo zvestobo Kristusu s krvjo izpričala apostola Peter in Pavel. Po njuni priprošnji naj bo trdna tudi vaša vera, da vas, kakor pravi sv. Pavel, ne bodo zanašali vetrovi krivih naukov in da boste dejavni v ljubezni do bližnjega. Naj bo z vami moj blagoslov!«
Sveti oče je romarjem, ki so se v sončnem, a hladnem vremenu v velikem številu zbrali na trgu sv. Petra, dejal: »V današnjem bogoslužju nam Lukov evangelij predstavi pripoved poklicanosti prvih učencev, ki pa je izvirnejša glede na drugi dve sinoptični pripovedi Mateja in Marka (prim. Mr 1,16-20; Mt 4,18,- 22). Pred klicem je namreč Jezusovo poučevanje množice ter čudežen ulov, ki se je zgodil na Gospodovo voljo (Lk 5,1-6). Medtem ko se je množica nagnetila na obali Genezareškega jezera, da bi poslušala Jezusa, je ta zagledal potrtega Simona, saj vso noč ni nič ujel. Najprej ga je vprašal, če lahko vstopi v njegov čoln, da bi pridigal ljudem, ki so nedaleč vstran stali na obali. Po končanem pridiganju pa mu je zapovedal, naj odrine s svojimi tovariši na globoko in vrže mreže (prim v. 5) Simon je ubogal in ulovili so neverjetno količino rib. Na tak način evangelist pokaže, kako so prvi učenci začeli hoditi za Jezusum tako, da so mu na temelju njegove Besede, ki so jo spremljala čudežna znamenja, zaupali. Opazimo tudi, da se je pred tem znamenjem Simon obrnil na Jezusa z 'Učitelj' (v. 5). po tem znamenju pa z 'Gospod' (v. 7). To je pedagogija Božje poklicanosti, ki ne gleda toliko na odliko izbranih, temveč na njihovo vero, kakor je Simonova, ki pravi: 'Na tvojo besedo bom vrgel mreže' (v. 5).

Podoba ribolova se navezuje na poslanstvo Cerkve. To je sv. Avguštin takole razlagal: 'Dvakrat so učenci na Gospodov ukaz lovili. Najprej pred trpljenjem in drugič po vstajenju. V obeh ribolovih je upodobljena celotna Cerkev. Cerkev, kakršna je sedaj in kakršna bo po vstajenju od mrtvih. Sedaj sprejema množico, ki jo je nemogoče prešteti in so v njej tako dobri kot hudobni; po vstajenju pa bodo samo dobri' (Govori 248,1). Petrova izkušnja, čeprav edinstvena pa predstavlja poklicanost vsakega apostola evangelija, ki se mu nikoli ne sme zmanjkati poguma pri oznanjevanju Kristusa vsem ljudem, vse do skrajnih meja sveta. Pa vednar daje današnje besedilo bolj misliti na poklicanost v duhovništvo in v posvečeno življenje. Ta je Božje delo. Človek ni avtor svoje poklicanosti, ampak je odgovor na božji predlog. Zaradi človeške slabosti se ne sme bati, če Bog kliče. Potrebno je zaupati v njegovo moč, ki deluje ravno v naši revščini; potrebno je vedno bolj zaupati v moč njegovega usmiljenja, ki preoblikuje in obnavlja.

Dragi bratje in sestre, naj ta Božja Beseda tudi v nas in v naših skupnostih poživi pogum, zaupanje in nov zagon pri oznanjevanju evangelija in pričevanju zanj. Naj neuspehi in težave ne vodijo v malodušnost; saj na nas je, da z vero vržemo mreže, ostalo pa bo Gospod naredil. Zaupajmo tudi v priprošnjo Device Marije, Kraljice apostolov. Na Gospodov klic je, čeprav se je dobro zavedala svoje majhnosti, odgovorila s popolnim zaupanjem: 'Tukaj sem'. Z njeno materinsko pomočjo obnovimo našo pripravljenost hoditi za Jezusom, Učiteljem in Gospodom.

Audio: