Duhovne misli papeža Benedikta XVI. za 5. nedeljo med letom
Po poročilih evangelistov Marka (1,16-20) in Mateja (4,18-22) je prizorišče poklicanja
prvih apostolov Galilejsko jezero. Jezus je malo prej začel z oznanjevanjem Božjega
kraljestva, ko se je njegov pogled spustil na dve dvojici bratov: Simona in Andreja,
Jakoba in Janeza. Bili so ribiči in so bili zaposleni s svojim vsakdanjim delom. Metali
so mreže in jih popravljali. A čakal jih je drugačen ribolov. Jezus jih je poklical
z odločnostjo in so šli rade volje za njim. Od tedaj so bili »ribiči ljudi«
(prim. Mr 1,17; Mt 4,19). Luka je sicer sledil istemu izročilu, a je njegov opis natančnejši
(5,1-11). Opis kaže pot vere prvih učencev, pri čemer je pojasnjeno, da so zaslišali
vabilo k hoji za Jezusom potem, ko so slišali prvo Jezusovo pridigo in zvedeli za
prve čudeže, ki jih je napravil. Prav posebej čudežni ribolov sestavlja neposredno
povezavo in je simbol za poslanstvo, ki jim je kot ribičem ljudi naloženo. Usoda teh
»poklicanih« bo odtlej tesno povezana z Jezusovo usodo. Apostol je »poslani«,
a še prej je Jezusov »ekspert«, izvedenec.
Evangeliji nam poročajo,
da je bil Peter med prvimi štirimi učenci Nazarečana (prim. Lk 5,1-11) ter nam dopuščajo
slediti njegovi duhovni poti korak za korakom. Izhodišče je poklicanost. Jezus ga
je poklical nekega navadnega dne, ko je Peter opravljal svoje delo kot ribič. Jezus
je bil ob Genezareškem jezeru in okoli njega se je gnetla množica, ker ga je hotela
poslušati. Število poslušalcev pa je povzročilo nekaj težav. Učenik je zagledal dva
čolna ob bregu. Ribiči so izstopili in izpirali mreže. Tedaj je Jezus vprašal, ali
sme stopiti v čoln, ki je Simonov, in ga je prosil, naj odrine od kopnega. Sédel je
na to začasno stolico in začel iz čolna učiti ljudstvo (prim. Lk 5,1-13). Na ta način
je postal Petrov čoln Jezusova stolica, »katedra«. Ko je Jezus končal svoj govor,
je rekel Simonu: »Odrini na globoko! Tam vrzite svoje mreže za lov!« Simon
mu je odgovoril: »Učenik, vso noč smo se trudili, pa nismo nič ujeli, toda na tvojo
besedo bom vrgel mrežo« (Lk 5,4-5). Jezus je bil tesar in ni bil strokovnjak
v ribolovu. Ribič Peter pa je vseeno zaupal temu rabiju, ki mu ni dal odgovora, marveč
je hotel, naj mu zaupa. Petrov odziv na čudežni ribolov je strmenje in groza: »Gospod,
pojdi od mene, ker sem grešen človek« (Lk 5,8). Jezus mu je odgovoril s
tem, da je od njega zahteval, naj zaupa in se odpre načrtu, ki presega vsa njegova
predvidevanja: »Ne boj se! Odslej boš ljudi lovil« (Lk 5,10).
Peter
si še ni mogel predstavljati, da bo nekega dne prišel v Rim in tu postal »ribič
ljudi« za Gospoda. Sprejel je presenetljivo poklicanost in se pustil pritegniti
v to veliko pustolovščino. Peter je bil velikodušen, spoznal je tudi, da ima meje,
a je verjel tistemu, ki ga je klical, in je sledil sanjam svojega srca. Izrekel je
privolitev, pogumno in širokosrčno privolitev in postal Jezusov učenec.