Katekizem katoliške Cerkve: Bog je eden, toda ni samotarski!
VATIKAN (torek, 5. februar 2013, RV) – Vsak torek nas spremlja cikel razmišljanj,
ki jih pripravlja p. Dariusz Kowalczyk, predavatelj dogmatične teologije na
Papeški univerzi Gregoriana. Njegovo današnje razmišljanje ima naslov Sveta Trojica.
»Verujem
v enega Boga«. Te začetne besede naše vere izpovedujemo vsako nedeljo pri maši.
Kristjani verujemo v enega in edinega Boga. Kakor beremo v 5. Mojzesovi knjigi: »Poslušaj,
Izrael: Gospod je naš Bog, Gospod je edini« (1 Mz 6,4). Prerok Izaija v Božjem
imenu uči: »Obrnite se k meni in rešite se, [...] kajti jaz sem Bog in drugega
ni« (Iz 45,22).
Krščanstvo je monoteistična religija, kakor sta tudi judovstvo
in islam. Toda krščanski monoteizem ni enak judovskemu in muslimanskemu. Krščanski
monoteizen je namreč trinitaričen. Katekizem nas uči: Edina božja narava je v treh
osebah. Kristjan postaneš po krstu v imenu Očeta, Sina in Svetega Duha, ki so si med
sabo različni, četudi niso trije bogovi, ampak eden sam (KKC 249-256).
Ob
tem se vprašamo: Zakaj je Bog troedini? Ali ne bi zadostovala ena sama oseba, ki nam
ne bi delala težav pri razumevanju, da so trije eno?
Da odgovorimo na to vprašanje,
se moramo sklicevati na trditev, ki jo najdemo pri evangelistu Janezu: »Bog
je ljubezen, večna ljubezen sama v sebi«. Ampak, ali bi Bog lahko bil ljubezen,
če bi bil samo ena oseba, če bi bil popolnoma samotarski? Da lahko govorimo o popolni
ljubezni, moramo imeti tri osebe: njega, ki ljubi, njega, ki je ljubljeni, in njega,
ki je soljubljeni. In v Bogu je ravno tako: tri Božje osebe ustvarjajo občestvo ljubezni.
Zaradi tega Katekizem poudarja: »Bog je eden, toda ni samotarski« (KKC 254).
Kristjan
ne moli k abstraktni božanskosti, ampak se obrne na Očeta, Sina in Svetega Duha, vsem
trem naenkrat, obenem pa tudi vsem trem osebam posamezno. Obrne se z upanjem, da vstopi
v večno občestvo, polno ljubezni in veselja, z Bogom, enim in trojnim.