Duhovne misli papeža Benedikta XVI. za 4. nedeljo med letom

Sveti oče je med svojim apostolskim obiskom v Sveti deželi blagoslovil temeljna kamna cerkva latincev in grko melkitov. V homiliji pred blagoslovom je dejal: »Z apostolom Pavlom vas opominjam, da rastete v celi vrsti plemenitih drž, ki jih vsebuje blagoslovljeno ime agape, torej krščanska ljubezen (prim. 1Kor 13,1-13). V civilni družbi pospešujte dialog in medsebojno razumevanje, še posebej ko se potegujete za vaše upravičene pravice. Na Bližnjem vzhodu, tako zelo zaznamovanim s tragičnim trpljenjem, so kristjani poklicani prispevati svoj delež, navdihujoč se ob Jezusovem zgledu, za spravo in mir preko odpuščanja in velikodušnosti.«

Sveti oče je ob današnjem evangeljskem odlomku dejal: »Jezus je namreč potem, ko je končal z branjem in je nastala tišina polna pričakovanja, dejal: 'Danes se je to Pismo izpolnilo, kakor ste slišali' (Lk 4,21). Sveti Ciril Aleksandrijski zatrjuje, da je 'danes', ki je med prvim in drugim Kristusovim prihodom, vezan na sposobnost vernika, da posluša in se pokesa (prim. PG 69, 1241). V še bolj radikalnem smislu pa je Jezus sam ta 'zveličavni danes' v zgodovini, saj vodi k popolni izpolnitvi odrešenja. Pojem 'danes', tako ljub svetemu Luku (prim. 19,9; 23,43), evangelist uporablja skupaj z njemu najljubšim kristološkim nazivom 'zveličar' (sōtēr).«

»Prizadevanje za pravičnost, spravo in mir temelji in se dopolni v ljubezni, ki nam jo je razodel Kristus. Ob poslušanju sinodalnih pričevanj smo se bolj osredotočili na zvezo med pozornim poslušanjem Božje Besede in nesebično službo bratom; vsi kristajni naj razumejo, da je treba besede, ki so jih poslušali, 'prevesti' v dejanje ljubezni, kajti le tako postane evangeljsko oznanilo verodostojno, kljub človeškim slabostim, ki zaznamujejo ljudi. Jezus je hodil po svetu in delal dobro (prim. Apd 10,38). Ko smo odprti za Božjo Besedo v Cerkvi, izkazujemo ljubezen in pravičnost vsem, zlasti ubogim. Nikoli ne smemo pozabiti, da bo 'velikodušna ljubezen' – caritas – vedno potrebna, tudi v najpravičnejši družbi... Kdor se hoče znebiti ljubezni, je pripravljen znebiti se človeka kot človeka. Zato spodbujam vernike, naj pogosto premišljujejo hvalnico ljubezni, ki jo je napisal apostol Pavel in dovolijo, da jih navdihne: 'Če bi govoril človeške in angelske jezike, ljubezni pa ne bi imel, sem postal brneč bron ali zveneče cimbale. In če bi imel preroštvo in bi poznal vse skrivnosti in vse spoznanje in če bi imel vso vero, da bi gore prestavljal, ljubezni pa bi ne imel, nisem nič. In če bi razdal vse svoje imetje, da bi nahranil lačne, in če bi žrtvoval svoje telo, da bi zgorel, ljubezni pa bi ne imel, mi nič ne koristi. Ljubezen potrpi, ravna dobrotljivo, ljubezen ne zavida, se ne ponaša, se ne napihuje, ne sramoti, ne išče svojega, se ne pusti razdražiti, ne misli hudega, ne veseli se krivice, veseli pa se resnice. Vse oprosti, vse veruje, vse upa, vse prestane. Ljubezen nikoli ne mine' (1Kor 13,1-8).

Papež Benedikt XVI. v okrožnici Rešeni v upanju piše: »Zato kličemo k njej: Sveta Marija, ti si spadala k tistim ponižnim in velikim dušam v Izraelu, ki so – kakor Simeon – 'pričakovali Izraelovo tolažbo' (Lk 2,25), kakor Ana 'upali na odrešenje Jeruzalema' (Lk 2,38). Stari Simeon je govoril o meču, ki bo presunil tvojo dušo (prim. Lk 2,35), o znamenju nasprotovanja, ki bo tvoj Sin na tem svetu. Ko se je potem začelo Jezusovo javno delovanje, si se morala umakniti, da je mogla rasti nova družina, ki jo je on prišel osnovat in ki naj bi rasla iz tistih, ki njegovo besedo poslušajo in izpolnjujejo (prim. Lk 11,27s). Pri vsej veličini in veselju prvega razcveta Jezusovega delovanja si morala vendar že v nazareški shodnici izkusiti resnico besede o 'znamenju nasprotovanja' (prim. Lk 4,28sl). Tako si doživljala naraščajočo silo sovražnosti in zavrnitve, ki se je vedno bolj gostila okrog Jezusa vse do ure križa, ko si morala videti Odrešenika sveta, Davidovega sina, Sina Božjega umirati med hudodelcema kot neuspelega, v posmeh izpostavljenega. V tisti uri si v svoji notranjosti gotovo znova poslušala angelovo besedo, s katero je odgovoril na tvojo prestrašenost v trenutku obljube: 'Ne boj se, Marija!' (Lk 1,30). Kolikokrat je Gospod, tvoj Sin, isto izrekel svojim učencem: Ne bojte se! Jezusovo 'kraljestvo' je bilo drugačno, kakor so si ga ljudje mogli zamišljati. Začelo se je v tisti uri, in to 'kraljestvo' ne bo imelo konca. Tako ti ostajaš sredi učencev kot njihova mati, kot mati upanja. Sveta Marija, mati Božja, naša mati, uči nas s teboj verovati, upati in ljubiti. Pokaži nam pot v njegovo kraljestvo.

Audio: