Molitveni namen svetega očeta za februar: Molimo za migrantske družine in ljudstva,
ki se nahajajo v vojni
VATIKAN (petek, 1. februar 2013, RV) – Da bi bile migrantske družine, zlasti
matere, v stiskah deležne podpore in spremljanja. V ta namen smo verniki povabljeni
moliti v mesecu februarju. O migrantskih družinah je papež Benedikt XVI. razmišljal
v Poslanici za svetovni dan migrantov in beguncev 2007. Spomnil je na nazareško družino
in zapisal: »Nazareška družina na begu je primer, zgled in opora za vse emigrante
in romarje ne glede na starost in poreklo in za vse begunce, ki so zaradi preganjanja
ali stiske zapustili domovino, drage sorodnike, sosede in prijatelje ter se
naselili v tujih državah. V drami nazareške družine prepoznavamo težke življenjske
okoliščine vseh migrantov, prav posebej beguncev, izgnancev, pregnancev in azilantov.
Zavedamo se težav, ki pestijo migrantske družine – pomanjkanje, ponižanja, stiske
in šibkosti milijonov in milijonov migrantov, beguncev in azilantov. Nazareška družina
odslikava podobo Boga, ki je ohranjena v srcih vseh človeških družin, tudi tistih,
ki jih zaznamuje emigracija.« Papež v poslanici izpostavi, da migrantske
družine pestijo mnoge težave, saj jih ločenost in razrahljane medsebojne vezi pogosto
razbijejo: »Nastajajo namreč novi odnosi in razvijajo se nove simpatije.
Zaradi oddaljenosti in osamljenosti, ki predstavljata preizkusni kamen vsakega odnosa,
človek pozablja na svojo preteklost in na dane obljube in dolžnosti. Če imigrantskim
družinam ne zagotovimo priložnosti za integracijo in če jim v družbi ne ponudimo možnosti,
da se uveljavijo, težko pričakujemo, da se bodo takšne družine harmonično razvijale.«
Benedikt XVI. posebej spomni na begunske družine. Opozori, da v begunskih taboriščih
pogosto vladajo tudi težave na osebni ravni. Te so povezane s travmami in duševnim
stresom, ki so posledice tragičnih izkušenj. Še posebej »žene in otroci so nemalokrat
v nevarnosti, da v boju za preživetje postanejo žrtve spolnega nasilja in zlorab.
Za tovrstne primere potrebujemo primerno pastoralno dejavnost, ki bo pomagala celiti
rane prizadetih in zlorabljenih ter zagotovila podporo krščanske skupnosti, ki more
na novo vzpostaviti kulturo medsebojnega spoštovanja in ponovno odkriti
resnično vrednoto ljubezni.«
Po misijonskem molitvenem namenu, pa smo v
februarju povabljeni moliti za ljudstva, vpletena v vojne in medsebojne spore,
da bi usmerjala svojo pot k izgrajevanju mirne prihodnosti. V svoji prvi Poslanici
za svetovni dan miru 2006, je papež Benedikt XVI. zapisal: »Mir je neukrotljivo
hrepenenje, ki živi v srcu vsakega človeka, ne glede na njegovo kulturno obnebje.
Zato je vsak poklican v službo tako dragocene dobrine. Delati mora za to, da se ne
bi vtihotapila nobena oblika dvoličnosti, ki bi zastrupila odnose. Vsi ljudje smo
člani ene in iste družine. Nekritično povzdigovanje lastnih posebnosti tej temeljni
resnici nasprotuje. Treba je okrepiti zavest, da nam je dana ista usoda – v zadnji
fazi presežna –, da bi lahko kar najbolje ovrednotili lastne zgodovinske in kulturne
posebnosti, da si pri tem ne bi med seboj kljubovali, marveč bi se usklajevali s pripadniki
drugih kultur. To so preproste resnice, ki omogočajo mir; postajajo nam bolj umljive,
če poslušamo lastno srce s čistimi nameni. Tedaj se nam mir prikaže v novi luči: ne
zgolj kot odsotnost vojne, marveč kot sožitje med posameznimi državljani v družbi,
v kateri vlada pravičnost in se v njej kar najbolj uresničuje dobro za vsakega izmed
njih. Resnica miru vabi vse, naj gojimo rodovitne in iskrene odnose; spodbujanas, da iščemo steze odpuščanja in sprave ter se jih oklepamo, da smo jasni
v pogajanjih in zvesti dani besedi.«
Po slovenskem molitvenem namenu pa
se povežimo v prošnji, da bi se stari, bolni, invalidi in sploh vsi preizkušeni
zavedali, da s svojim trpljenjem dopolnjujejo Kristusovo odrešenje sveta (Prim.
Kol 1,24).