Kardinal Ravasi: V psalmih sta Bog in človek v tesnem dialogu
VATIKAN (torek, 22. januar 2013, RV) – Duhovne vaje za papeža in rimsko kurijo
v letošnjem postnem času bodo namenjene psalmom. Vodil jih bo kardinal Gianfranco
Ravasi, predsednik Papeškega sveta za kulturo. Potekale bodo od 17. do 23. februarja
v Vatikanu na temo: Ars orandi, ars credendi. Obličje Boga in obličje človeka v
psalmski molitvi.
Kardinal Ravasi je za Radio Vatikan dejal, da
je izbral svetopisemsko knjigo psalmov zato, ker sta v njej Bog in človek v tesnem
dialogu. Ravno Psalterij namreč na popoln način predstavlja obličje Boga in obličje
človeka. Spomnil je na besede teologa Dietricha Bonhöfferja, ki je dejal, da če je
Sveto pismo Božja beseda, kako to, da so v njem tudi psalmi, ki pa so molitve in torej
očitno človeške besede. Ravno zato, da bi pokazali, kako razodetje Boga ni nek samoten
samogovor na njegovem pozlačenem obzorju, ampak je pogovor in v pogovoru mora biti
tudi odgovor. Odgovor pa je ravno tisti, ki ga Bog pričakuje od nas, kajti v nas je
vtisnil pečat svojega navdiha. Zato je kardinal Ravasi – kot je zatrdil – v letu vere
izbral knigo, v kateri o veri govori Bog in obenem tudi človek, ki se odziva in odgovarja
s svojo vero.
Uvodni del v duhovne vaje bo kardinal namenil premišljevanju
o glagolih, ki so povezani z molitvijo, kot so dihati, misliti, boriti se, ljubiti.
Po Ravasijevih besedah je ta uvod tudi nekoliko provokativen, kajti običajno se kot
glagoli molitve uporabljajo: moliti, hvaliti, prositi, klicati. A molitev je v svoji
globini mnogo bolj kompleksna, je dodal kardinal. Najprej je dihanje duše. Dihamo
zato, da lahko živimo. In enako velja za molitev: je kot dihanje duše. Ne smemo namreč
pozabiti, da je ravno v Psalterju in tudi v vseh velikih verskih kulturah prisotna
fizična, telesna razsežnost molitve. Skrivnost Boga pa je včasih povezana tudi z bojem,
je nadaljeval kardinal Ravasi. Spomnil je na Jobov boj z Bogom in dodal, da včasih
med iskanjem skrivnosti tudi zastavimo vprašanje: Doklej, Gospod, boš skrival svoje
obličje pred mano? (Ps 13). Podobno je tudi z glagolom misliti. Ravasi je spomnil
na nekatere filozofe, kot je Wittgenstein, ki je dejal: Moliti pomeni misliti na smisel
življenja, in Heideggerja, ki je zatrdil: Misliti pomeni zahvaljevati se. Molitev
je torej tudi misel, je nadaljeval Ravasi. Prav tako je križišče pogovorov, je torej
srečanje; je objem in je jezik ljubezni.