Evropska konferenca krščanskih radiev, ustanovljena 1994, vsako leto pripravi svoj
dan, in sicer 24. januarja, na god sv. Frančiška Saleškega, zavetnika novinarjev.
O pomenu krščanskih radiev v Evropi, v današnjem komentarju razmišlja Romilda Ferrauto,
s francoskega programa Radia Vatikan.
Se je dovoljeno vprašati, če imajo krščanski
radii danes še vedno svoje mesto v Evropi? In to v medijskem vrtincu, ki ga povzročajo
nenavaden razvoj družbenih omrežij in interneta? Nedvomno bi si veliko članov krščanskih
radiev pogosto moralo postaviti to vprašanje. V državi, kot je Francija, se krščanski
radii občasno počutijo, kot da so v sistemu idej, ki nenhno krožijo, izgubili svojo
avtoriteto. Pogoste raziskave, ki temeljijo na podatkih, poročajo o razkristjanjevanju,
ki se zdi neizbežno. Verniki, ki se čutijo odrinjeni in nepriznani, najdejo več utehe
na drugih področjih, ki so skrbno izbrana in kjer lahko solidarizirajo ali izmenjavajo
ideje, s tistimi, ki so podobnega mišljenja.
Glavni cilj krščanskih radiev,
vsekakor ni v tem, da ugaja ljudem, ampak da prinaša krščanski in svetel pogled na
življenje ljudi. Toda kako uveljaviti svojo specifičnost in se potruditi, da bi bili
prinašalci evangelija v svetu, ki je visokokonkurenčen? V svetu, ki daje vsem privid,
da bi pristali na isto razumevanje, s predpostavko o bolj odprtem in med seboj povezanem
svetu, zahvaljujoč zmožnosti, da lahko mnenja delimo z drugimi? V takem okolju ni
lahko ohranjati svojo koherenco in identiteto.
Vendar, še bolj kot kdajkoli
prej, svoboda govora, pogum, da bi šli proti toku, da bi ohranjali drugačen govor,
v celoti sestavlja potrebno protiutež v evropskih družbah, ki so vedno bolj konformistične,
kjer vladajo enotno mišljenje, diktatura večine in »politična korektnost«. Javnost
bo vedno bolj imela potrebo po filtriranih, razjasnjenih in pretehtanih informacijah,
še posebej, ker so današnje informacije zelo bogate in takojšnje. Morda bolj kot drugi,
vedo kristjani, da besede lahko imajo izredno moč, da lahko ubijajo ali pa dajejo
življenje.
V tej zapleteni džungli, kjer meje izginjajo, so krščanski mediji
poklicani, da so kompas, da pomagajo dekodirati informacije, ki prihajajo iz vseh
strani, in da jih postavljajo v pravi kontekst. Skratka, da prebudijo zavest. Dejstvo
ostaja, da je za preživetje in obstoj v komunikacijskih vodah danes potebno vlagati
v nova področja in se zoperstavljati skušnjavi zapiranja v svoj geto - kar velja tudi
za kristjane. Tako v Evropi kot tudi drugod, morajo krščanski radiji prehoditi še
določeno pot, da bodo zapolniti svoj primanjkljaj pribljubljenosti in profesionalnosti.