Rim: Ponovno odkrivanje dokumentov II. vatikanskega koncila

RIM (petek, 18. januar 2013, RV) – Včeraj so v rimskem vikariatu odprli cikel teoloških branj dokumentov drugega vatikanskega koncila. Prvo srečanje so namenili branju Dogmatične konstitucije o Cerkvi (Lumen gentium). Uvodni govor ob odprtju dogodka je imel generalni tajnik Italijanske škofovske konference, msgr. Mariano Crociata. Ta je poudaril, da je »koncil izpred petdesetih let želel izpostaviti, da vera in Cerkev sovpadata in predpostavljata ena drugo. Ne samo, da Cerkev ne obstaja brez vernikov, ampak se tudi vera ne izoblikuje, če je sprejeta in če se živi zunaj Cerkve.« »Kakšen model Cerkve torej ponuja Dogmatične konstitucija o Cerkvi«, se je vprašal msgr. Crociata. »To vprašanje vsekakor sproži še več vprašanj, kot pa odgovorov,« nadaljuje tajnik Italijanske škofovske konference. »Pokoncilska razprava je potrebna, da označi že obstoječa razhajanja, in če je mogoče, da ponudi oporne točke, ki bi uspele prispevati h koherentni in enotni viziji Cerkve. Msgr. Crociata je v uvodnem govoru omenil še kriterije, ki so jih postavili ob ponovnem branju dokumentov drugega vatikanskega koncila. Ob branju le-teh se mora »spoštovati struktura in zaporedje zapisanih tem. Kajti namen branja je, da se ponovno najde jedro dokumenta in da je pri vsaki kategoriji to jedro vključeno in upoštevano.«

Dokument Dogmatična konstitucija o Cerkvi najprej predstavi Cerkev kot skrivnost, ki je božje in človeška narave ter izpostavi, da je vesoljna in katoliška. Nato govori o njeni notranji zgradbi, ki temelji na skupnem krstnem dostojanstvu, kjer posebno zakramentalno odgovornost daje duhovnikom. Enako odgovornost dodeli tudi laikom in posvečenim osebam. Vse krščene kliče k svetosti in k združitvi z nebeško Cerkvijo. Potujoča Cerkev na zemlji pa naj vedno usmerja svoj pogled k Mariji, ki predstavlja edinstveno sintezo identitete Cerkve.

Msgr. Crociata poudarja, da Cerkve ne moremo razumeti, če je ne povežemo z njenim začetkom, ki je skrivnost. Božja volja je ustvarila človeka kot vrhunec stvarstva in ga povzdignila, da sme biti soudeležen pri božjem življenju. To sobivanje z Bogom pa se zaključi preko potovanja z zemeljsko Cerkvijo, ki je bila mišljena in željena že ob stvarjenju človeka. Ob vsem tem pa ne smemo pozabiti na pomen občestva, saj je tudi božji načrt stvarjenja bil enotno delo svete Trojice. »Biti Cerkev in biti v Cerkvi,« podrobno razloži msgr. Crociata, »je enako kot vstopiti v vitalni odnos z Božjimi osebami in to posamezno ali skupinsko. Svojo identiteto in pripadnost Cerkvi hranimo na različne načine, tako preko besede in zakramenta kakor preko občestva.« Generalni tajnik Italijanske škofovske konference je navzoče spomnil še na sinodo škofov iz leta 1985, ki je bila namenjena drugemu vatikanskemu koncilu. Tudi omenjeno zborovanje je pri razumevanju Cerkve v ospredne postavilo občestvo.

Prihodnje branje teoloških dokumentov drugega vatikanskega koncila se bo odvijalo 24. januarja, ko bodo brali Konstitucijo o božjem razodetju (Dei Verbum). Zadnji dan meseca januarja pa bo posvečen branju Pastoralne konstitucije o Cerkvi v sedanjem svetu (Gaudium et Spes).

Audio: