Kardinal Koch ob začetku tedna molitve za edinost med kristjani: Edinost je in ostaja temeljna kategorija krščanske vere

VATIKAN (petek, 18. januar 2013, RV) – »Edinost je in ostaja temeljna kategorija krščanske vere.« Tako je ob začetku tedna molitve za edinost med kristjani za vatikanski časopis L'Osservatore Romano zapisal kardinal Kurt Koch, predsednik Papeškega sveta za pospeševanje edinosti med kristjani. Molitvena osmina za edinost kristjanov letos poteka na temo »Kaj Bog hoče od nas?« in je vzeta iz preroka Miheja. Katoliška Cerkev tako sledi smernicam drugega vatikanskega koncila, ki je ekumensko prizadevanje postavil za eno od svojih osrednjih tem. V Odloku o ekumenizmu (Unitatis redintegratio) koncilski očetje zapišejo: »Pospeševati obnovitev edinosti med vsemi kristjani, to je eden izmed glavnih ciljev koncila.« Kardinal Koch spomni, da je papež Pavel VI. že na začetku drugega zasedanja izpostavil, da je ekumensko približevanje med kristjani in krščanskimi cerkvami eden od osrednjih ciljev ozirova duhovnih dram, zaradi katerih je bil koncil sklican.

Ekumenizem je vse kaj drugega kot vprašanje, ki se nanaša na cerkveno politiko, ali zgolj pragmatična zadeva. Neločljivo je povezan s samo vero. Zato nas leto vere, razglašeno ob 50-letnici začetka drugega vatikanskega koncila, vabi, da aktualiziramo verske temelje ekumenskega prizadevanja Cerkve in jih ponovno utrdimo v današnjo, precej spremenjeno ekumensko situacijo, piše kardinal Koch. Temelj, na keterem temelji obstoječa ekumenska vez med katoliško Cerkvijo in kristjani nekatoličani, se oblikuje z zakramentalno vezjo krsta. O tem beremo v Dogmatični konstituciji o Cerkvi (Gaudium et spes): »Cerkev ve, da je iz več razlogov povezana s tistimi, ki so po krstu deležni časti krščanskega imena, a ne izpovedujejo celotne vere, ali pa ne ohranjajo občestvene edinosti pod Petrovim naslednikom.« »Krst so vrata v Cerkev in torej tudi v ekumenizem,« dodaja kardinal. »Krst in vzajemno priznanje krsta predstavljata verski temelj vseh ekumenskih naporov do te točke, da je krščanski ekumenizem v bistvu ekumenizem krsta in stoji ali pade ravno s tem temeljem.«

Zato je umestno, da konstitucija o Cerkvi opredeli samorazumevanje katoliške Cerkve na način, ki vključuje ekumensko dimenzijo. V trditvi, da je Cerkev Jezusa Kristusa realizirana v katoliški Cerkvi, je vsebovano celotno ekumensko vprašanje. Na ta način pride do konkretizacije, v smislu, da Kristusova Cerkev ni neka platonska ideja, ampak obstaja v zgodovini kot konkreten subjekt in je realizirana v katoliški Cerkvi. Po drugi strani pa se s tem ne izključi, da onkraj te zgodovinske realizacije obstaja cerkvena stvarnost. Zraven »singularne Cerkve« se postavi »pluralna Cerkev«. Po Kochovih besedah se tako zastavlja osrednje vprašanje ekumenskega dialoga: kako med seboj vzporejati pluralnost ločenih Cerkva in cerkvenih skupnosti in singolarnost edinosti katoliške Cerkve. Kardinal nadaljuje, da ta nujna razjasnitev še vedno ni dobila ustreznega ekumenskega soglasja, ampak je prej izpostavila še večji problem. »Ker različne ekleziologije vsebujejo tudi zelo različne pojme ekumenizma, se dejanska zagata sedanje ekumenske situacije nahaja v dejstvu, da več ne soglašamo o tem, kaj pomeni ekumenizem in kaj je njegov cilj.«

Razlog, da je za pomemben razmislek o skupnem cilju ekumenskega gibanja danes tako zelo težak, najdemo predvsem v pluralističnem in relativističnem duhu postmodernega časa, ki je močno razširjen tudi v krščanstvu. Krščanski ekumenizem bo lahko pristopil k temu velikemu izzivu samo, če ne bo pristal na paradigmo postmodernizma, ampak bo tudi danes ohranjal budno iskanje edinosti, kajti brez iskanja edinosti bi se krščanska vera odrekla sama sebi. »Edinost je in ostaja temeljna kategorija krščanske vere, tako v Svetem pismu kot v izročilu Cerkve,« poudarja kardinal Koch. Needinost, ločitev in delitev so posledice greha, kateremu se zoperstavlja odrešenjsko sporočilo o temeljni edinosti. Kot piše v Pismu Efežanom: »Eno telo in en Duh, kakor ste tudi bili poklicani v enem upanju svojega poklica. En Gospod, ena vera, en krst: en Bog in Oče vseh, nad vsemi in po vseh in v vseh« (Ef 4,4-6). Ugotovitev, da po petdesetih letih po koncilu še vedno nismo dosegli ekumenskega cilja o edinosti vere, nam vedno bolj daje razumeti, da nismo mi, ljudje tisti, ki kujemo edinost in da ne moremo definirati ne njene oblike in ne časa, ko se bo izpolnila, ampak jo lahko samo prejmemo v dar. Jezus navsezadnje svojim učencem ni zapovedal edinosti, niti je ni od njih zahteval, ampak je zanjo molil. »Molitev za edinost ostaja torej tudi danes značilno znamenje vsakega ekumenskega truda,« izpostavlja kardinal Koch. »Z molitvijo izražamo svoje versko prepričanje, da je ekumensko gibanje delo Svetega Duha, ki ga je začel, in da bi pokazali šibko vero, če ne bi verjeli, da ga bo Sveti Duh tudi privedel do izpolnitve: kadar, kjer in kakor bo hotel.«

Najpomembnejši verski temelj krščanske edinosti nam je dan v Jezusovi duhovniški molitvi, ko prosi za edinost svojih učencev, obenem pa se obrača tudi na vse tiste, ki bodo po njihovih besedah verjeli. Če ima edinost med učenci osrednje mesto v Jezusovi molitvi, potem je ekumenizam lahko samo v tem, da se vsi kristjani pridružimo njegovi molitvi in tako izpolnimo Jezusovo največjo željo. In če motiv in temelj ekumenizma ni samo medoseben in človekoljuben, ampak zares kristološki, potem ne more biti drugega kot soudeležba v Jezusovi duhovniški molitvi.

Audio: