2013-01-14 16:00:33

Kardinal Vegliò ob svetovnem dnevu migrantov in beguncev


RIM (ponedeljek, 14. januar 2013, RV) – Vera in upanje pogosto napolnjujeta prtljago tistih, ki se izseljujejo. Na te besede iz papeževe poslanice za svetovni dan migrantov in beguncev, ki smo ga obhajali včeraj, je spomnil kardinal Antonio Maria Vegliò, predsednik Papeškega sveta za pastoralo migrantov in potujočih. In sicer ko je včeraj popoldne v rimski župniji sv. Lucije daroval sveto mašo, katere so se udeležili predstavniki najštevilčnejših skupnosti migrantov v Italiji: Brazilci, Filipinci, Latinoameričani, Poljaki, Romuni in Ukrajinci.

Med homilijo se je kardinal Vegliò navezal na že omenjeno papeževo poslanico, ki nosi naslov »Migracije: romanja vere in upanja«. Množice oseb po celem svetu so se znašle v situaciji, ki jo zaznamujeta obupovanje nad nezmožnostjo zgraditi si prihodnost in želja po boljšem življenju. Migranti se na pot, oziroma romanje vere in upanja, pogosto podajo z globokim zaupanjem, da Bog nikdar ne zapusti svojih bitij, katera je ustvaril. Kot je nadaljeval Vegliò, to izraža enega temeljnih vidikov človeškega potovanja. Reči, da migranti iščejo le boljše razmere za svoje življenje, bi preveč poenostavilo resničnost. Sveti oče v poslanici piše, da v globini svojih src v resnici »gojijo zaupanje, da bodo našli zatočišče, da bodo prejeli solidarno pomoč in prišli v stik z osebami, ki bodo v razumevanju stisk in tragedij svojih bližnjih ter v prepoznavanju vrednot in sposobnosti, ki jih nosijo, pripravljene deliti človeškost in materialna sredstva s tistimi, ki so potrebni pomoči in so bili prikrajšani«. Izboljšanje kvalitete življenja migrantov je torej odvisno od tega, koga srečajo.

Kako pomembno je v trenutkih trpljenja in samote srečati osebe, ki odprejo svoja srca za upanje in za življenje, je poudaril kardinal Vegliò. Za krščansko bivanje je med drugim pomembna poklicanost, da smo pozorni do vsakogar, brez razlike. Pri tem gre po eni strani za pomoč, ki je potrebna v nujnih primerih, ki zahtevajo takojšen odgovor. Obstaja pa še druga vrsta pozornosti, ki je zahtevnejša in pogosto bolj neposredna, saj zahteva spremembo mentalitete. Kot je zapisal papež v poslanici: »Cerkev ne pozablja na pozitivne vidike, dobre potenciale in nove vire, ki jih prinašajo migracije.« To pomeni, je nadaljeval Vegliò, da ne zadostuje le sprejeti navzočnosti migrantov. Potreben je tudi proces, ki je pogosto dolg in delikaten, in zahteva medsebojno razumevanje ter sprejemanje. K temu pa nas spodbuja tudi zgled Jezusa, ki je postal eden izmed nas. Prav to je spodbuda, da bi kristjani za migrante postali znamenje upanja in vere, v katerem bi lahko našli Božjo navzočnost, je zaključil kardinal Vegliò.

Audio: RealAudioMP3







All the contents on this site are copyrighted ©.