Sveti oče krstil 20 novorojenčkov: Veselje, ko se prepoznamo kot Božji otroci
VATIKAN (nedelja, 13. januar 2013, RV) – »Veselje, ki izvira iz obhajanja
božiča, se danes dopolnjuje s praznikom Gospodovega krsta.« S temi besedami
je papež Benedikt XVI. danes dopoldne začel homilijo med sveto mašo v Sikstinski kapeli,
med katero je dvajsetim novorojenčkom podelil zakrament svetega krsta. V krstu se
izraža živa in delujoča navzočnost Svetega Duha, ki obogati Cerkev z novimi otroki
in jo tako poživi ter poveča. Zaradi tega pa se ne moremo ne veseliti, je poudaril
Benedikt XVI.
Nato je spregovoril o evangeljskem odlomku o Jezusovem krstu
v Jordanu. Ta odlomek prikazuje pot ponižanja, ki jo je Božji Sin svobodno izbral
iz poslušnosti Očetovi volji. Na začetku svojega javnega delovanja je prejel krst
pokore in spreobrnjenja. A tega, je zatrdil papež, Jezus nedvomno ni potreboval. Vseeno
pa se je On, ki je brez greha, pridružil tistim, ki priznajo, da potrebujejo odpuščanje
in Boga prosijo za dar spreobrnjenja, se pravi za milost, da se z vsem srcem vrnejo
k njemu in so popolnoma njegovi. »Jezus želi biti na strani grešnikov, biti solidaren
z njimi in jim izraziti Božjo bližino.« Tako je solidaren z nami, z našim naporom,
da bi se spreobrnili, da bi opustili svojo sebičnost, se odtrgali od svojih grehov.
Jezus je resnično prevzel nase našo človeško naravo in lahko razume njeno slabotnost
in krhkost. Njegovo poslanstvo je ozdraviti ranjene in bolne ter vzeti nase greh sveta.
V
trenutku Jezusovega krsta, ki je po papeževih besedah ponižno dejanje ljubezni, se
je odprlo nebo, Sveti Duh se je vidno razodel v podobi goloba in zaslišal se je glas
Očeta, ki prizna svojega ljubljenega Sina. Ta dogodek je resnično razodetje Svete
Trojice, ki pričuje o Jezusovi božanskosti. On je tisti, ki ga je Bog poslal, da bi
osvobodil svoje ljudstvo. Vendar pa je njegova oblast drugačna od posvetne. Njegova
moč je moč nekoga, ki za nas trpi. Z Jezusovo smrtjo je človek osvobojen oblasti greha
in ponovno spravljen z Očetom. Z njegovim vstajenjem je človek obvarovan večne smrti
in premaga zlo. V zakramentu krsta pa se zgodi prav to, je nadaljeval papež: človek
postane globoko in za vedno združen z Jezusom, prodre v skrivnost njegove moči, torej
njegove smrti, ki je vir življenja, postane soudeležen pri njegovem vstajenju, da
bi se ponovno rodil za novo življenje.
V nadaljevanju homilije je sveti oče
nagovoril starše danes krščenih otrok. Ko so prosili za krst, so izrazili svojo vero
in veselje nad tem, da so kristjani in da pripadajo Cerkvi. Vera je dar, ki si ga
nihče ne more prislužiti. Prejmemo ga zastonjsko, ko nanj odgovorimo z našim 'da':
»To je veselje, ko se prepoznamo kot Božji otroci, ko se izročimo v njegove
roke, ko začutimo, da smo sprejeti v objemu ljubezni.« To veselje usmerja pot
vsakega kristjana, utemeljuje pa se v osebnem odnosu z Jezusom. On je smisel življenja.
Tisti, v katerega je vredno usmerjati pogled, da bi lahko živeli v polnosti. Kot je
nadaljeval Benedikt XVI., je pot, ki se je danes začela za novokrščene otroke, zato
utemeljena na gotovosti, na izkušnji, da ni ničesar večjega od spoznanja Kristusa.
Le v prijateljstvu z njim se lahko izkusi to, kar je lepo in osvobaja. Kdor je izkusil
to, se za nič na svetu ni pripravljen odpovedati svoji veri, je zatrdil papež.
Nato
je nekaj besed namenil še botrom. Spodbudil jih je, naj znajo tem otrokom vedno ponuditi
svoj zgled. »Ni lahko odprto in brez kompromisov izražati to, kar se verjame, še
zlasti ne v kontekstu, v katerem živimo, ko družba tiste, ki živijo po veri v Jezusa,
pogosto smatra za nemoderne in zastarele.« Po sledeh te miselnosti pa tudi med
kristjani obstaja tveganje, da bi odnos z Jezusom razumeli kot nekaj omejujočega in
kar onemogoča njihovo osebno uresničitev. Toda v resnici ni tako, je prepričan papež.
Takšno mišljenje kaže, da človek o odnosu z Bogom ni razumel ničesar. Le ko postopoma
napreduje po poti vere, dojame osvobajajoče delovanje Božje ljubezni, ki pomaga zapustiti
sebičnost in zaprtost vase ter vodi k polnemu življenju v občestvu z Bogom in odprtosti
za druge.