VATIKAN (nedelja, 13. januar 2013, RV) – »Bog je prevzel človeško stanje,
da bi ga ozdravil vsega tistega, kar ga ločuje od njega, da bi nam omogočil, da ga
po njegovem edinorojenem Sinu kličemo z imenom Abba, Oče in da smo zares otroci Boga.«
Te besede je papež Benedikt XVI. namenil vernikom, zbranim pri sredini splošni avdienci.
Katehezo je namenil Božjemu učlovečenju in začel z evangeljskimi besedami: »Beseda
je postala meso.« Spomnil je na nedoumljivo veličino te krščanske skrivnosti,
ki jo praznujemo ob božiču in h kateri lahko pristopimo samo z vero. »Pomembno
je torej obnoviti osuplost pred to skrivnostjo, pustiti se oviti z veličino tega dogodka,«
je izpostavil papež. »Bog, pravi Bog stvarnik vsega, je kot človek prehodil naše
poti, vstopil je v čas človeka, da bi nam spregovoril o svojem lastnem življenju.
In tega ni storil z bliščem nekega vladarja, ki s svojo oblastjo podjarmi svet, ampak
s ponižnostjo otroka.«
Vera mora vstopiti v konkretnost našega bivanja Učlovečenje
pa nam kaže tudi na »realizem božje ljubezni«. Božje delovanje se namreč ne
omejuje le na besedo, Bog se ne zadovolji samo z govorjenjem, ampak vstopi v našo
zgodovino in nase vzame napor in težo človeškega življenja. »Ta način Božjega delovanja
je močna spodbuda, da se vprašamo o realizmu naše vere, ki ne sme biti omejena s čustvenim
področjem, ampak mora vstopiti v konkretnost našega bivanja, mora se dotakniti našega
vsakodnevnega življenja in ga usmeriti tudi na praktičen način. Bog se ni zaustavil
pri besedah, ampak nam je pokazal, kako živeti, s tem, da je z nami delil našo
lastno izkušnjo, razen greha,« je še dejal papež med avdienco.
Papež
diplomatskemu zboru spregovoril o miru »Izgradnja miru gre vedno znova preko
varovanja človeka in njegovih temeljnih pravic,« je bil eden od poudarkov,
ki jih je papež postavil v ospredje med avdienco s člani diplomatskega zbora, akreditiranega
pri Svetem sedežu. V središče govora je postavil vprašanje miru in med drugim dejal,
da je mir Božji dar in obenem naloga človeka, na področju zavzemanja za mir pa imajo
veliko odgovornost predvsem civilne in politične oblasti. Ravno te so kot prve poklicane,
da rešije številne konflikte, zaradi katerih krvavi človeštvo. Benedikt XVI. je opozoril,
da obstaja predvsem na Zahodu mnogo dvoumnosti o pomenu človekovih pravic in z njimi
povezanimi dolžnostim. Pravice so nemalokrat pomešane z ogorčenimi manifestacijami
osebne avtonimije, ki postane samoreferenčna, ne več odprta za srečanje z Bogom in
drugimi, ampak usmerjena sama vase in v zadovoljevanje lastnih potreb. Da bi zaščita
pravic bila pristna, je treba človeka obravnavati v njegovi celostnosti. Papež je
pokazal tudi na vzgojo, ki je ena od poti za izgradnjo miru. Sedanja gospodarska in
finančna kriza se je namreč razvila zaradi prepogostega absolutiziranja profita na
škodo dela in tveganja na področju finančne ekonomije. Delo zato mora ponovno dobiti
svojo pravo vrednost, v odnosu s katerim bo profit v pravilnem sorazmerju. Pri tem
je pomembna vzgoja za skupno dobro, ki se zoperstavlja osebnim interesom na kratki
rok. Nujno je treba formirati voditelje, ki bodo v prihodnosti vodili državne in mednarodne
ustanove. Tudi Evropska unija potrebuje daljnovidne in kvalificirane predstavnike
za sprejemanje težkih odločitev, ki so potrebne za sanacijo njenega gospodarstva,
ter postavitev trdnih temeljev za njen razvoj.
Papež vatikanskim žandarjem
in gasilcem: V vsakem obiskovalcu prepoznati obraz brata »V vsakem romarju
ali obiskovalcu morate znati prepoznati obraz brata, ki ga je Bog postavil na vašo
pot.« Tako je papež Benedikt XVI. nagovoril člane vatikanske žandarmerije in gasilce
ter se jim zahvalil za njihovo požrtvovalno delo: »Skoraj vsak dan imam
priložnost srečati koga od vas na različnih službenih mestih in tako lahko osebno
vidim vašo strokovnost pri zagotavljanju nadzora za papeža, kot tudi pri zagotavljanju
nujnega reda in varnosti vseh, ki prebivajo v državi, ali tistih, ki se udeležijo
slovesnosti in srečanj, ki se odvijajo v Vatikanu.« Delo žandarjev je, kot je
poudaril papež, veliko bolj učinkovito za Sveti sedež in bogato zanje osebno, kolikor
bolj se odvija v okolju vedrine in harmonije. Zato si morajo prizadevati za zaupne
odnose, ki so lahko podpora in spodbuda tudi v težkih trenutkih. »Vaša posebna
prisotnost v srcu krščanstva, kamor neprenehoma prihajajo množice vernikov, da bi
se srečale s Petrovim naslednikom in da bi obiskale grobove apostolov, naj v vsakem
izmed vas vedno bolj razvnema odločenost, da bi poživili duhovno razsežnost življenja,
pa tudi, da bi poglobili vašo krščansko vero in zanjo pogumno pričevali v kateremkoli
okolju z doslednim življenjem.« V ta namen, je še dodal papež, jim je lahko v
pomoč leto vere: »Le-to predstavlja privilegirano priložnost za ponovno odkritje,
koliko veselja je v veri in v oznanjevanju drugim, da odrešilno in osvobajajoče srečanje
z Bogom uresničuje najgloblje želje človeka, njegova hrepenenja po miru, bratstvu
in ljubezni.«