Papeževa poslanica za svetovni dan bolnikov 2013: »Pojdi in ti delaj prav tako!« (Lk 10,37)

VATIKAN (torek, 8. januar 2013, RV) – V Vatikanu je danes izšla papeževa poslanica za 21. svetovni dan bolnikov, ki letos nosi naslov »Pojdi in ti delaj prav tako!« (Lk 10,37). Svetovni dan bolnikov vsako leto poteka 11. februarja, na praznik Lurške Matere Božje, in je povabilo, da na obličju trpečega brata prepoznamo obličje Kristusa, ki je trpel, umrl in vstal ter tako odrešil človeštvo, kot v poslanici spomni Benedikt XVI.

Papež v središče poslanice postavi podobo dobrega Samarijana. Ta evangeljska prilika, ki jo pripoveduje Luka, je del vrste podob in pripovedi o vsakdanjem življenju, s katerimi Jezus želi razložiti globoko ljubezen Boga do vsakega človeka, predvsem do bolnega in trpečega. Obenem pa s sklepnimi besedami na koncu prilike o dobrem Samarijanu, »Pojdi in ti delaj prav tako!«, Jezus pokaže na držo, ki jo vsak njegov učenec mora imeti do drugih, še posebej, če so potrebni določene oskrbe. Kot piše papež, gre za to, da se iz neskočne Božje ljubezni in preko tesnega odnosa z njim v molitvi črpa moč za konkretno pozornost v vsakdanjem življenju, in sicer do tistega, ki je ranjen v telesu in duhu, ki prosi pomoč, čeprav je tujec in brez sredstev, kot to vidimo pri dobrem Samarijanu. To ne velja le za pastoralne in zdravstvene delavce, ampak za vse, tudi za samega bolnika, ki lahko svoje stanje živi v luči vere: »Človeka ne ozdravlja izogibanje trpljenju, ne beg pred trpljenjem, marveč sposobnost trpljenje sprejeti in v njem zoreti, v njem najti smisel po zedinjenju s Kristusom, ki je trpel z neskončno ljubeznijo« (Rešeni v upanju, 37).

Vrsta cerkvenih očetov je v liku dobrega Samarijana videla Jezusa in v človeku, ki je padel v roke razbojnikov, Adama, človeštvo, ki je izgubljeno in ranjeno zaradi lastnega greha. Jezus je Božji Sin, ki ponavzoča Očetovo ljubezen, zvesto in večno ljubezen, ki je brez pregrad in meja, zapiše papež v poslanici. Jezus pa je tudi tisti, ki sleče svoje nebeško oblačilo, ki se spusti iz svojega božanskega položaja, da bi prevzel človeško obliko in se približal človekovi bolečini, vse do sestopa v pekel, ter prinesel upanje in luč. Svoje enakosti z Bogom in tega, da je po svojem bistvu Bog, ne smatra za zaklad, ki ga je treba skrbno varovati, ampak se poln usmiljenja sklanja v brezno človeškega trpljenja, da bi izlil olje tolažbe in vino upanja.

Benedikt XVI. v nadaljevanju poslanice spomni, da je leto vere dobra priložnost za okrepitev diakonije ljubezni v naših cerkvenih skupnostih, da bi vsak postal dobri samarijan do drugega, do bližnjega. Pri tem papež navede nekaj svetlih zgledov iz zgodovine Cerkve, ki so bolnikom pomagali ceniti trpljenje na človeški in duhovni ravni: sv. Terezija Deteta Jezusa, Luigi Novarese, Raoul Follereau, bl. Terezija iz Kalkute in sv. Ana Schäffer. Posebej pa papež izpostavi Blaženo Devico Marijo, ki sledi trpečega Sina vse do najvišje žrtve na Golgoti. Marija nikoli ne izgubi upanja v zmago Boga nad zlom, bolečino in smrtjo; z istim objemom vere in ljubezni zna sprejeti Božjega Sina, rojenega v betlehemski votlini in mrtvega na križu. Njeno trdno zaupanje v božjo moč je razsvetljno s Kristusovim vstajenjem, ki daje upanje tistemu, ki se nahaja v trpljenju, in obnavlja gotovost v Gospodovo bližino in tolažbo.

Audio: