Benedikt XVI. sprejel diplomatski zbor, akreditiran pri Svetem sedežu: Za mir so odgovorne
predvsem civilne in politične oblasti
VATIKAN (ponedeljek, 7. januar 2013, RV) – Benedikt XVI. je danes dopoldne
sprejel člane diplomatskega zbora, akreditiranega pri Svetem sedežu. Tradicionalne
avdience s svetim očetom so se udeležili veleposlaniki in ostali predstavniki 179
držav, s katerimi ima Sveti sedež vzpostavljene redne diplomatske odnose. Papež je
v središče svojega govora postavil mir in nanj navezal še ostale aktualne teme,
kot so človekove pravice, splav, vzgoja in verska svoboda.
Po papeževih besedah
obstaja tesna povezanost med Bogom in globokim človekovim hrepenenjem po poznavanju
resnice, uresničevanju pravičnosti in življenju v miru. Danes se včasih misli, da
so resnica, pravičnost in mir utopije in se med seboj izključujejo, kar lahko vodi
tudi v nasilje. Po drugi strani je prizadevanje za mir pogosto zvedeno na dogovore,
ki zagotavljajo sobivanje med narodi ali med državljani znotraj naroda. Iz krščanskega
vidika pa obstaja tesna povezanost med slavljenjem Boga in mirom ljudi na zemlji.
Ravno pozaba Boga povzroča nasilje. Brez odprtosti za presežno, človek z lahkoto pade
v relativizem in s težavo deluje v skladu s pravičnostjo in si prizadeva za mir, je
zatrdil papež. Dodal je, da je nepoznavanje resničnega Božjega obličja prav tako razlog
za verski fanatizem, ki je tudi v letu 2012 terjal žrtve v nekaterih državah. Mir
je torej Božji dar in naloga človeka, pri čemer je Benedikt XVI. poudaril, da imajo
pri delu za mir veliko odgovornost predvsem civilne in politične oblasti. Ravno te
so kot prve poklicane, da rešije številne konflikte, zaradi katerih krvavi človeštvo.
Papež
je pri tem navedel Sirijo in ponovno pozval k prenehanju nasilja in dialogu.
Izpostavil je Sveto deželo in izrazil željo, da bi se Izraelci in Palestinci
zavzeli za mirno sobivanje v okviru dveh suverenih držav. Omenil je pomen sprave iraškega
naroda za dosego stabilnosti. Glede Libanona je izpostavil versko pluralnost
in jo označil kot bogastvo za državo in vso regijo ter pomen pričevanja kristjanov
za izgradnjo prihodnosti miru. V Severni Afriki je po papeževih besedah potrebno
sodelovanje vseh družbenih komponent, kjer morajo biti zagotovljeni polno državljanstvo,
svoboda izpovedovanja lastne vere in možnost prispevanja k skupnemu dobremu. V Subsaharski
Afriki je papež spodbudil k prizadevanju za izgradnjo miru, predvsem na območju
Afriškega roga in vzhodu Demokratične republike Kongo, kjer zaradi nasilja
mnogi ljudje zapuščajo svoje domove. Izpostavil je Nigerijo, kjer prihaja do
terorističnih napadov na krščanske vernike, ter spomnil še na razmere v Maliju
in Srednjeafriški republiki.
Benedikt XVI. je v nadaljevanju dejal,
da gre izgradnja miru vedno preko varovanja človeka in njegovih temeljnih pravic.
Pri tem je izpostavil spoštovanje človekovega življenja v vseh njegovih fazah. Izrazil
je zadovoljstvo ob sprejetju resolucije Sveta Evrope, ki prepoveduje evtanazijo,
ter obžalovanje, da želijo nekatere države legalizirati splav. Splav je v popolnem
nasprotju z moralnim zakonom, je poudaril papež in izpostavil, da katoliška Cerkev
ne namerava opustiti razumevanje in dobrohotnost tudi do matere. Gre prej za bdenje
nad tem, da zakon ne bi krivično spremenil ravnovesje med enako pravico do življenja
matere in nerojenega otroka. Odločitev Medameriškega sodišča za človekove pravice
o oplojevanju in vitro, ki samovoljno redefinira trenutek spočetja in slabi
zaščito prenatalnega življenja, je zato zelo zaskrbljujoča.
Predvsem na Zahodu
obstaja mnogo dvoumnosti o pomenu človekovih pravic in z njimi povezanimi dolžnosti,
je opozoril Benedikt XVI. Pravice so nemalokrat pomešane z ogorčenimi manifestacijami
osebne avtonimije, ki postane samoreferenčna, ne več odprta za srečanje z Bogom in
drugimi, ampak usmerjena sama vase in v zadovoljevanje lastnih potreb. Da bi zaščita
pravic bila pristna, se mora človeka obravnavati v njegovi osebni in skupnostni celostnosti.
Kot
še eno pot za izgradnjo miru je papež navedel vzgojo. Sedanja gospodarska in
finančna kriza se je namreč razvila zaradi prepogostega absolutiziranja profita na
škodo dela iz tveganja na področju finančne ekonomije. Zato je treba ponovno dodeliti
pravi pomen delu in z njim sorazmernemu profitu. Pri tem je pomembna vzgoja za skupno
dobro, ki se zoperstavlja osebnim interesom na kratki rok. Kot je izpostavil papež,
je nujno tudi formirati voditelje, ki bodo v prihodnosti vodili javne državne
in mednarodne ustanove. Tudi Evropska unija potrebuje daljnovidne in kvalificirane
predstavnike za sprejemanje težkih odločitev, ki so potrebne za sanacijo njenega gospodarstva,
ter postavitev trdnih temeljev za njen razvoj. Papež je nato še izpostavil pomen vlaganja
v vzgojo tudi v afriških, azijskih in latinskoameriških državah v razvoju,
saj to pomeni pomagati jim pri premagovanju revščine in bolezni.
Benedikt XVI.
je ob koncu nagovora diplomatskega zbora naredil poudarek še na verski svobodi,
ki prav tako pomeni prispevek k miru. Opozoril je na nekatere napade na versko svobodo,
ki se kažejo v marginalizaciji religije v družbenem življenju, nestrpnosti ali celo
nasilju do oseb, verskih simbolov in verskih ustanov. Prav tako se vernikom, še posebej
pa kristjanom, preprečuje, da bi s svojimi vzgojno-izobraževalnimi in drugimi ustanovami
prispevali k skupnemu dobremu. Za uveljavljanje verske svobode je bistveno tudi spoštovanje
ugovora vesti. To se namreč nanaša na pomembna načela, ki so etičnega in verskega
značaja ter ukoreninjena v dostojanstvu človeške osebe. Ta načela so po papeževih
besedah nosilni stebri vsake družbe, ki želi biti zares svobodna in demokratična.
Papež
je sklenil z besedami, da mir ostane le beseda, če ni povezan z dejavno ljubeznijo.
Ta je tudi v središču diplomatskega delovanja Svetega sedeža, še prej pa središče
delovanja Petrovega naslednika in vse katoliške Cerkve. Ljubezen ne nadomesti zanikane
pravičnosti in pravičnost ne dopolni zavrnjene ljubezni. Benedikt XVI. je še spomnil
na številne ustanove in službe, preko katerih Cerkev konkretno pomaga ljudem, tudi
žrtvam naravnih nesreč, pri čemer je navedel lanske poplave na jugovzhodu Azije,
z orkanom prizadeto vzhodno obalo ZDA in potres v Italiji.