VATIKAN (nedelja, 6. januar 2013, RV) – »Dragi prijatelji, na zadnji večer
leta, ki se izteka in je pred nami prag novega leta, hvalimo Gospoda! Izrazimo Njemu,
ki je, ki je bil in ki pride kesanje in prošnjo za odpuščanje vseh opustitev,
kakor tudi iskreno zahvalo za brezštevilne dobrote, ki smo jih po njegovi dobroti
prejeli. Še posebej se zahvalimo za milost in resnico, ki sta prišli med nas po Jezusu
Kristusu. V Njem je polnost vsakega človeškega časa. V Njem je prihodnost vsakega
človeka. V Njem se bodo izponila upanja Cerkve in sveta«. Tako je dejal
papež Benedikt XVI. med večernicami praznika Marije Matere Božje, ki jih je na zadnji
dan leta vodil v baziliki sv. Petra.
Srečanje s Kristusom je
vir resničnega življenja in trdnega upanja Spomnil je tudi na leto vere:
»Leto vere, ki ga Cerkev sedaj živi, želi prebuditi v srcu vsakega vernika večjo
zavest, da je srečanje s Kristusom vir resničnega življenja in trdnega upanja. Vera
v Jezusa omogoča nenehno prenavljanje v dobrem ter daje moč izstopiti iz živega
peska greha in začeti znova. V Besedi, ki je postala meso, je možno vedno znova najti
resnično identiteto človeka, s katero odkrije, da je njemu namenjena neskončna Božja
ljubezen in da je poklican biti v osebnem občestvu z Njim. Ta resnica, ki nam jo je
Jezus Kristus prišel razodeti, je gotovost, ki nas spodbuja, da z zaupanjem gledamo
na leto, ki ga začenjamo.«
Nič ne more vernikom odvzeti miru, niti težave
in trpljenje »To je temelj našega miru: gotovost, da v Jezusu Kristusu
zremo sijaj obličja Boga Očeta, da smo po Sinu sinovi in hčere in imamo tako na poti
življenja isto varnost, ki jo otrok doživlja v objemu dobrega in vsemogočnega Očeta.«
S temi besedami je papež nagovoril vernike, zbrane pri sveti maši, ki jo je daroval
prvi dan v letošnjem letu, ko je potekal tudi svetovni dan miru. Sijaj Gospodovega
obličja nad nami, ki nam podarja mir, je izraz njegovega očetovstva, je nadaljeval
sveti oče. Gospod k nam obrača svoje obličje ter se nam razodeva kot Oče in nam podarja
mir. Tukaj je začetek tistega globokega miru – miru z Bogom –, ki je neločljivo povezan
z vero in milostjo. »Nič ne more odvzeti vernikom tega miru, niti težave in trpljenje.
Trpljenje, preizkušnje in tema ne razjedajo, ampak povečujejo naše upanje, upanje,
ki ne razočara, kajti Božja ljubezen je bila izlita v naša srca po Svetem Duhu,
ki nam je bil dan.« Papež je tudi spregovoril o tem, da je svet še vedno zaznamovan
z žarišči napetosti in nasprotji, ki jih netita naraščajoča neenakost med bogatimi
in revnimi ter prevladovanje sebične in individualistične miselnosti, ki se kaže tudi
v nebrzdanem finančnem kapitalizmu. Poleg najrazličnejših vrst mednarodnega terorizma
in kriminala sta za mir nevarna tudi fundamentalizem in fanatizem. »In vendar nam
najrazličnejša prizadevanja za mir, ki jih premore svet, dokazujejo prirojeno poklicanost
človeštva k miru. Človek je ustvarjen za mir, ki je Božji dar. Vse to me je spodbudilo,
naj misli za to poslanico črpam iz Jezusovih besed: Blagor tistim, ki delajo za mir,
kajti imenovali se bodo Božji otroci.«
Gospodovo rojstvo s svojo lučjo
ponovno razsvetljuje temnonoč »Dragi bratje in sestre, Gospodovo
rojstvo s svojo lučjo ponovno razsvetljuje temno noč, ki pogosto ovije naš svet in
naše srce, ter prinaša upanje in veselje.« Tako je papež začel prvo splošno
avdienco v letošnjem letu. Dejal je, da včasih na poti našega verskega življenja lahko
zaznamo svoje uboštvo in neprimernost, ko naj bi svetu ponudili pričevanje. Toda Bog
je izbral ravno neko preprosto žensko, v neki neznani vasi, v eni izmed najbolj oddaljenih
provinc velikega rimskega imperija: »Vedno, tudi sredi najtežavnejših ovir, s katerimi
se moramo soočiti, moramo imeti zaupanje v Boga, obnavljati vero v njegovo navzočnost
in delovanje v naši zgodovini, prav tako pa tudi v Marijino. Bogu ni nič nemogoče!«
Z njim je pot našega življenja vse bolj zanesljiva in naše bivanje vse bolj odprto
za prihodnost neomajnega upanja. Kar se preko delovanja Svetega Duha zgodi v Mariji,
je kot »novo stvarjenje«. Bog, ki je iz nič poklical bitje, je z učlovečenjem človeštvu
podaril nov začetek. Tudi v nas vera lahko pripelje do tako močne novosti, ki povzroči
drugo rojstvo. »Le če se odpremo Božjemu delovanju, tako kot Marija, le če izročimo
svoje življenje Gospodu kot prijatelju, ki mu popolnoma zaupamo, se vse spremeni.
Naše življenje pridobi nov smisel in nov obraz: obraz otrok Očeta, ki nas ljubi in
nas nikoli ne zapusti.« V božičnem času se srečujemo z veliko in pretresljivo
skrivnostjo: Božji Sin se je utelesil po Svetem Duhu iz Marije Device. »To je oznanilo,
ki odmeva vedno znova in nosi našemu srcu upanje in veselje, kajti vsakokrat nam daje
gotovost, da – četudi se pogosto počutimo slabotne, uboge in nesposobne pred ovirami
in zlom sveta – Božja moč deluje vedno in ustvarja čudovite stvari ravno v naši slabotnosti.«