Benedikt XVI. o blaženi Angeli Folinjski, veliki srednjeveški mistikinji, ki danes goduje

VATIKAN (petek, 4. januar 2013, RV) – Danes goduje blažena Angela Folinjska. Papež Benedikt XVI. je o tej veliki srednjeveški mistikinji, ki je živela v 13. stoletju, spregovoril pri avdienci v sredo, 13. oktobra 2010.

Spreobrnitev od lahkomiselnega življenjaRodila se je okrog leta 1248 v dokaj premožni družini, kmalu ji je umrl oče in mati jo je vzgajala precej površno. Hitro se je znašla v posvetnih krogih mesta Foligna, kjer je srečala človeka, s katerim se je poročila pri dvajsetih letih in s katerim je imela dva otroka. Njeno življenje je bilo lahkomiselno, tako da si je dovolila prezirati tako imenovane spokornike – zelo razširjene v tisti dobi –, tiste, ki so zato, da bi hodili za Kristusom, prodajali svoje imetje in živeli v molitvi, postu, služenju Cerkvi in v dobrodelnosti.

Nekaj dogodkov je močno zaznamovalo Angelino življenje: silovit potres leta 1279, orkan, dolgoletna vojna proti Perugi in njene težke posledice. Angela se je vedno bolj zavedala svojih grehov, dokler ni storila odločilnega koraka. Za pomoč je poklicala sv. Frančiška, ki se ji je prikazal v videnju, in ga prosilaq za nasvet, kako naj opravi dobro življenjsko spoved. Smo leta 1285 in Angela se spove pri nekem manjšem bratu v San Felicianu. Tri leta zatem se na poti spreobrnjenja pokaže nov preobrat: razvežejo se čustvene vezi, saj materini smrti v nekaj mesecih sledi smrt moža in vseh otrok. Tedaj je prodala svoje imetje in se leta 1291 pridružila tretjemu redu sv. Frančiška. Umrla je v Folignu 4. januarja 1309.

Knjiga blažene Angele Folinjske, kjer je zbrano gradivo o naši blaženi, pripoveduje o tem spreobrnjenju. Nakazuje potrebna sredstva: spokornost, ponižnost in stiske. Pripoveduje o trenutkih preobrata, kako so si sledila Angelina izkustva, ki so se začela leta 1285. Potem ko jih je preživela, se jih spominja in jih skuša povedati s pomočjo brata spovednika, ki je vse to zvesto zapisal in skušal razporediti po odsekih, ki jih je poimenoval »koraki ali premene«, ne da bi mu jih uspelo v polnosti urediti (prim. Il Libro della beata Angela da Foligno, Cinisello Balsamo 1990, str. 51). To pa zato, ker je izkustvo zedinjenja popolnoma prevzelo duhovne in telesne čute blažene Angele. In od tega, kar ona »razume« med svojimi ekstazami, ostaja tako rekoč le »senca« v njenem duhu. »Zares sem slišala te besede«, pripoveduje po mistični prevzetosti, »a tega, kar sem videla in razumela in kar mi je on [to je Bog] pokazal, ne znam in ne morem na noben način izreči, čeprav bi zelo rada razodela, kar sem doumela z besedami, ki sem jih slišala, ampak je bilo to povsem neizrekljivo brezno«. Angela Folinjska je predstavljala svoja mistična doživetja, ne da bi jih predelala v duhu, ker so to božanska razsvetljenja, ki so bila njeni duši sporočena nenadoma in nepričakovano. Sam brat spovednik je imel težave pri posredovanju takih dogodkov, »tudi zaradi svoje velike in čudovite zadržanosti pred božjimi darovi« (prav tam str. 194). Angelini težavi pri izražanju mističnega izkustva se pridruži še težava njenih poslušalcev pri njenem razumevanju. Ta položaj jasno kaže, kako edini pravi Učitelj, Jezus, živi v srcu vsakega verujočega in ga želi povsem vzeti v posest. Tako govori po Angeli, ki je pisala nekemu duhovnemu sinu: »Sin moj, ko bi videl moje srce, bi bil povsem prisiljen storiti vse, kar hoče Bog, ker je moje srce srce Boga in je srce Boga moje srce«. Tu odmevajo besede sv. Pavla: »Ne živim več jaz, ampak v meni živi Kristus« (Gal 2,20).

Pomen molitve
Od spreobrnjenja do mističnega zedinjenja s Kristusom križanim, do neizrekljivosti. Najvišja pot, katere skrivnost je nenehna molitev. Angela trdi: »Kolikor bolj boš molil, toliko bolj boš razsvetljen; kolikor bolj boš razsvetljen, toliko globlje in močneje boš videl najvišje Dobro, najvzvišenejše dobro Bitje; kolikor globlje in močneje ga boš videl, toliko bolj ga boš ljubil; kolikor bolj ga boš ljubil, toliko bolj te bo veselilo; kolikor bolj te bo veselilo, toliko bolj ga boš razumel in ga boš postal sposoben dojemati. Naposled pa boš dospel do polnosti luči, ker boš dojel, da ga ne moreš razumeti« (prav tam str. 184).

Audio: