Benedikt XVI. o blaženi Angeli Folinjski, veliki srednjeveški mistikinji, ki danes
goduje
VATIKAN (petek, 4. januar 2013, RV) – Danes goduje blažena Angela Folinjska.
Papež Benedikt XVI. je o tej veliki srednjeveški mistikinji, ki je živela v 13. stoletju,
spregovoril pri avdienci v sredo, 13. oktobra 2010.
Spreobrnitev od lahkomiselnega
življenjaRodila se je okrog leta 1248 v dokaj premožni družini, kmalu ji je umrl
oče in mati jo je vzgajala precej površno. Hitro se je znašla v posvetnih krogih mesta
Foligna, kjer je srečala človeka, s katerim se je poročila pri dvajsetih letih in
s katerim je imela dva otroka. Njeno življenje je bilo lahkomiselno, tako da si je
dovolila prezirati tako imenovane spokornike – zelo razširjene v tisti dobi –, tiste,
ki so zato, da bi hodili za Kristusom, prodajali svoje imetje in živeli v molitvi,
postu, služenju Cerkvi in v dobrodelnosti.
Nekaj dogodkov je močno zaznamovalo
Angelino življenje: silovit potres leta 1279, orkan, dolgoletna vojna proti Perugi
in njene težke posledice. Angela se je vedno bolj zavedala svojih grehov, dokler ni
storila odločilnega koraka. Za pomoč je poklicala sv. Frančiška, ki se ji je prikazal
v videnju, in ga prosilaq za nasvet, kako naj opravi dobro življenjsko spoved. Smo
leta 1285 in Angela se spove pri nekem manjšem bratu v San Felicianu. Tri leta zatem
se na poti spreobrnjenja pokaže nov preobrat: razvežejo se čustvene vezi, saj materini
smrti v nekaj mesecih sledi smrt moža in vseh otrok. Tedaj je prodala svoje imetje
in se leta 1291 pridružila tretjemu redu sv. Frančiška. Umrla je v Folignu 4. januarja
1309.
Knjiga blažene Angele Folinjske, kjer je zbrano gradivo o naši
blaženi, pripoveduje o tem spreobrnjenju. Nakazuje potrebna sredstva: spokornost,
ponižnost in stiske. Pripoveduje o trenutkih preobrata, kako so si sledila Angelina
izkustva, ki so se začela leta 1285. Potem ko jih je preživela, se jih spominja in
jih skuša povedati s pomočjo brata spovednika, ki je vse to zvesto zapisal in skušal
razporediti po odsekih, ki jih je poimenoval »koraki ali premene«, ne da bi mu jih
uspelo v polnosti urediti (prim. Il Libro della beata Angela da Foligno, Cinisello
Balsamo 1990, str. 51). To pa zato, ker je izkustvo zedinjenja popolnoma prevzelo
duhovne in telesne čute blažene Angele. In od tega, kar ona »razume« med svojimi ekstazami,
ostaja tako rekoč le »senca« v njenem duhu. »Zares sem slišala te besede«,
pripoveduje po mistični prevzetosti, »a tega, kar sem videla in razumela in kar
mi je on [to je Bog] pokazal, ne znam in ne morem na noben način izreči, čeprav
bi zelo rada razodela, kar sem doumela z besedami, ki sem jih slišala, ampak je bilo
to povsem neizrekljivo brezno«. Angela Folinjska je predstavljala svoja
mistična doživetja, ne da bi jih predelala v duhu, ker so to božanska razsvetljenja,
ki so bila njeni duši sporočena nenadoma in nepričakovano. Sam brat spovednik je imel
težave pri posredovanju takih dogodkov, »tudi zaradi svoje velike in čudovite zadržanosti
pred božjimi darovi« (prav tam str. 194). Angelini težavi pri izražanju
mističnega izkustva se pridruži še težava njenih poslušalcev pri njenem razumevanju.
Ta položaj jasno kaže, kako edini pravi Učitelj, Jezus, živi v srcu vsakega verujočega
in ga želi povsem vzeti v posest. Tako govori po Angeli, ki je pisala nekemu duhovnemu
sinu: »Sin moj, ko bi videl moje srce, bi bil povsem prisiljen storiti vse, kar
hoče Bog, ker je moje srce srce Boga in je srce Boga moje srce«. Tu odmevajo
besede sv. Pavla: »Ne živim več jaz, ampak v meni živi Kristus« (Gal 2,20).
Pomen
molitve Od spreobrnjenja do mističnega zedinjenja s Kristusom križanim, do
neizrekljivosti. Najvišja pot, katere skrivnost je nenehna molitev. Angela trdi: »Kolikor
bolj boš molil, toliko bolj boš razsvetljen; kolikor bolj boš razsvetljen, toliko
globlje in močneje boš videl najvišje Dobro, najvzvišenejše dobro Bitje; kolikor globlje
in močneje ga boš videl, toliko bolj ga boš ljubil; kolikor bolj ga boš ljubil, toliko
bolj te bo veselilo; kolikor bolj te bo veselilo, toliko bolj ga boš razumel in ga
boš postal sposoben dojemati. Naposled pa boš dospel do polnosti luči, ker boš dojel,
da ga ne moreš razumeti« (prav tam str. 184).