Papež Benedikt XVI. med nocojšnjo molitvijo: »Romarji zaupanja, dobrodošli v Rimu!«
VATIKAN (sobota, 29. december 2012, RV) – »Dragi mladi, dragi romarji zaupanja,
dobrodošli v Rimu!« S temi besedami je papež Benedikt XVI. pozdravil mlade, ki
so prišli v Rim na 35. evropsko srečanje oz. romanje zaupanja na zemlji, ki ga pripravlja
ekumenska skupnost iz Taizéja. Danes so se mladi romarji, bratje in tudi številni
Rimljani ob 18. uri zbrali na Trgu sv. Petra, kjer so molili skupaj s svetim očetom.
Le-tega je brat Alois, prior taizéjske skupnosti, pozdravil z besedami, da je tisto,
kar vse zbrane združuje, močnejše kot pa tisto, kar jih ločuje. Združujeta pa jih
krst in Božja beseda. Ta edinost, ki je resnična, četudi še ni v polnosti dopolnjena,
se s skupnim gledanjem Kristusa še poglablja. Brat Roger, ustanovitelj skupnosti,
se je zavedal, da je ločenost kristjanov za posredovanje vere ovira. Med seboj spravljeni
kristjani so lahko pričevalci miru in občestva, prinašalci nove solidarnosti za celo
človeštvo. Temelj za ta korak pa je iskanje osebnega odnosa z Bogom. Sedanji prior
je nato še spomnil, da je bilo zadnje pismo brata Rogerja pred smrtjo naslovljeno
prav na svetega očeta in da je zagotavljalo željo skupnosti po občestvu z njim. Nazadnje
pa je brat Alois omenil še nedavno srečanje v Ruandi. Mladi, ki so se zbrali tam,
so želeli, da bratje kot znamenje njihovega upanja v Evropo odnesejo semena. Brat
Alois je nekaj teh »semen upanja« iz Afrike tako izročil svetemu očetu, z željo,
da bi lahko zrasli tudi na Vatikanskih vrtovih.
Mlade je med molitvijo nato
nagovoril tudi papež. Ponovil je besede, ki jih je leta 1987, ko je se je romanje
zaupanja prav tako zaustavilo v Rimu, mladim namenil njegov predhodnik, Janez Pavel
II.: »Tudi sam sem poklican biti romar zaupanja v Kristusovem imenu.« Taizéjsko
skupnost je brat Roger ustanovil pred nekaj več kot sedemdesetimi leti. Tja pa še
danes prihaja na tisoče mladih, ki iščejo smisel svojega življenja. Brat Roger je
romanje zaupanja na zemlji začel, da bi podprl te mlade na njihovi poti do Kristusa.
»Neutrudljiv pričevalec evangelija miru in sprave, goreče zavezan ekumenizmu svetosti,
je brat Roger vse, ki so prišli v Taizé, spodbujal, da postanejo iskalci občestva.
V svojih srcih moramo poslušati ta duhovno živeti ekumenizem in se pustiti voditi
njegovemu pričevanju naproti ekumenizmu, ki je resnično notranji in duhovni.«
Papež Benedikt XVI. je nato zagotovil zavezanost katoliške Cerkve, da bo nadaljevala
z iskanjem poti sprave, ki vodijo k vidni edinosti kristjanov. V tem duhu pa je tudi
s posebno naklonjenostjo pozdravil na molitvi prisotne pravoslavne in protestantske
vernike.
Sveti oče je nato nadaljeval, da Kristus tudi mladim današnjega časa
zastavlja vprašanje, namenjeno njegovim učencem, kaj pravijo, kdo je on. Kristus od
vsakogar pričakuje odgovor, ki ne bi izhajal iz prisile ali strahu, temveč iz globoke
svobode. Z odgovorom na to vprašanje, bo vaše življenje dobilo močnejši smisel, je
zatrdil papež. Odgovor pa se skriva v veri in ljubezni do Boga in drugih. Benedikt
XVI. je mladim zaželel, da bi v teh dneh v Rimu dopustili, da bi v njihovih srcih
zorel »da« Kristusu. Pri tem jim lahko pomaga zlasti tišina, ki pri taizéjski molitvi
zavzema osrednje mesto. »Včasih zlo in trpljenje nedolžnih v vas ustvarita dvom
in nemir. Reči 'da' Kristusu tako lahko postane težko. A ta dvom iz vas ne naredi
nevernikov! Jezus v evangeliju ni zavrnil moža, ki je rekel: 'Verujem, pomagaj
moji neveri'.«
»Da v tem boju ne bi izgubili zaupanja, vas Bog ne pusti
same in osamljene.« Vsem daje radost in tolažbo v občestvu Cerkve, je nadaljeval
papež. Novo izkušnjo Cerkve pa bodo mladi dobili tudi v teh dneh v Rimu. Sveti oče
jih je povabil, da odkrijejo svojo soodgovornost za Cerkev, zlasti ko se bodo vrnili
na svoje domove.
Nato je spregovoril še o pesmi, ki ima pri taizéjski molitvi
prav tako pomembno mesto: »Pesem je opora in edinstveni izraz molitve.« Ko
pojejo, je mlade spodbudil papež, naj se odprejo tudi njegovemu upanju. Po tem ne
bodo razočarani. Kristus jih ne odteguje svetu, ampak jih pošilja tja, kjer primanjkuje
svetlobe, da bi jo prinesli oni: »Da, vsi ste poklicani biti majhne svetilke za
tiste, ki vas obkrožajo. Tako boste s svojo vero pomagali, da se bo razširilo zaupanje
na zemlji.«