Januar »Gospod naj te blagoslovi in te varuje. Gospod naj da sijati svoje
obličje nad tabo in naj ti bo milostljiv. Gospod naj dvigne svoje obličje
nadte in ti podeli mir.« S tem trojnim starozaveznim duhovniškim blagoslovom je
sveti oče začel homilijo na praznik Božje Matere, 1. januarja 2012, torej na prvi
dan leta, ki se počasi izteka. »Da je nad nami blagoslov,« je še nadaljeval
papež, »pa je potrebno biti v Božji navzočnosti, sprejeti njegovo
Ime ter ostati v siju svetlobe, ki izhaja iz njegovega obličja, ostati v prostoru,
ki ga razsvetljuje njegov pogled.«
Meseca januarja pa so bile v
polnem teku tudi že priprave na papežev apostolski obisk Mehike in Kube. Kubanski
veleposlanik pri Svetem sedežu Eduardo Delgado je za Radio Vatikan takrat tako dejal:
»Papež bo sprejet z velikim spoštovanjem in ljubeznijo in storili bomo vse, kar
je možno, da bo zadovoljen in bo za sabo pustil nepozaben spomin.« Héctor Frederick
Ling Altamirano, mehiški veleposlanik pri Svetem sedežu, pa je zatrdil: »Papež
je upanje, je spodbuda, da bi dvignili srca kvišku, da ne bi več točili solza, ampak
da bi si raje skupaj prizadevali preseči izzive.«
Celo leto 2012 je globoko
zaznamovala 50. obletnica začetka drugega vatikanskega koncila. Ta dogodek
je bil januarja med drugim obeležen z razstavo v rimski baziliki sv. Pavla zunaj obzidja,
ki je s koncilom povezana na prav poseben način. Na praznik spreobrnjenja apostola
Pavla, 25. januarja 1959, je papež Janez XXIII. namreč prav v tej baziliki oznanil,
da želi sklicati nov koncil za Cerkev.
Februar Meseca februarja pa
je v življenju vesoljne Cerkve izstopal predvsem en dogodek: konzistorij. Dan
prej, 17. februarja, so takrat še bodoči novi kardinali namenili premišljevanju in
molitvi. Program je potekal na temo Oznanjevanje evangelija danes: med missio ad
gentes in novo evangelizacijo.
18. februarja pa je papež Benedikt XVI.
na konzistoriju v vatikanski baziliki imenoval 22 novih kardinalov.
Ti so izpovedali svojo vero in obljubili zvestobo ter pokorščino svetemu očetu. Potem
je vsak posamezno pokleknil pred njim, papež pa mu je ob tem izročil pokrivalo in
kardinalski biret ter prstan. Zatem je vsakemu dodelil še eno izmed rimskih cerkva
ali diakonij in mu izročil bulo o imenovanju. Ob tej priložnosti pa je sveti oče med
drugim izrekel še besede: »Novim kardinalom je zaupano poslanstvo ljubezni: ljubezni
do Boga, ljubezni do njegove Cerkve, ljubezni do bratov, s popolno in brezpogojno
predanostjo.« Na to poslanstvo opominjajo tudi značilna rdeča barva in besede
med izročitvijo kardinalskega bireta, ki pravijo, naj ostanejo trdni, četudi bi morala
biti prelita njihova kri. Novi kardinali, je nadaljeval papež, naj služijo Cerkvi
»z ljubeznijo in veljavnostjo, z jasnostjo in modrostjo učiteljev, z močjo in trdnostjo
pastirjev, z zvestobo in pogumom mučencev«. Benedikt XVI. je nove kardinale spomnil
tudi, kako je Jezus svojim učencem pokazal pravo pot za dosego resnične slave, Božje
slave: »Obvladovanje in služenje, sebičnost in nesebičnost, posedovanje in podarjanje,
dobičkaželjnost in zastonjskost: te globoko nasprotujoče si logike se spopadajo med
seboj v vsakem času in na vsakem kraju. A nobenega dvoma ni, katero pot je
izbral Jezus.«
Prav tako februarja je na Papeški univerzi Gregoriana v
Rimu potekal mednarodni simpozij o spolnih zlorabah mladoletnikov. Namen strokovnega
srečanja je bil škofe in redovne predstojnike seznaniti z razpoložljivimi viri o spolnih
zlorabah v Cerkvi in družbi na globalni ravni. Papež Benedikt XVI. je udeležencem
namenil sporočilo, v katerem je med drugim zapisal, da mora biti ozdravljenje žrtev
spolnih zlorab temeljna skrb krščanske skupnosti in mora potekati skupaj z globoko
prenovo Cerkve na vseh ravneh.
Konec meseca februarja pa so se za papeža Benedikta
XVI. in člane rimske kurije začele postne duhovne vaje. Letos so potekale na
temo Kristjanovo občestvo z Bogom. Vodil jih je nadškof v mestu Kinšasa v Demokratični
republiki Kongo, kardinal Laurent Monsengwo Pasinya.
Audio:
Marec Mesec
marec se je za svetega očeta začel z obiskom rimske župnije sv. Janeza Krstnika
de la Salle. Tam je papež v cerkvi, ki je bila posvečena komaj leta 2009, zbranim
vernikom med mašo zatrdil: »Vero je potrebno živeti skupaj. Župnija je kraj,
v katerem se uči živeti osebno vero v Cerkvi kot 'mi'.«
Nekaj dni
zatem je papež Benedikt XVI. vodil večernice v kamaldolenskem samostanu
sv. Gregorja na Celiu v Rimu. V duhu ekumenizma, tesno povezanega s tem samostanom,
je bil navzoč tudi anglikanski nadškof v Canterburyju Rowan Williams. Po večernicah
sta v kapeli, v kateri je sam Gregor Veliki daroval sveto mašo, skupaj prižgala dve
sveči.
14. marca je Benedikt XVI. po splošni avdienci blagoslovil zvon mednarodnega
evharističnega kongresa v Dublinu, ki je bil na programu junija. T. i.
'evharistični zvon' je kasneje romal po irskih škofijah, nanj pa je pozvonilo več
kot milijon vernikov.
V letošnjem letu se je veliko govorilo tudi o Danteju,
saj so se pričele priprave na 700. obletnico smrti tega velikega italijanskega pesnika,
ki bo leta 2021. Marca je Sveti sedež oz. Papeški svet za kulturo tako ustanovil znanstveno
organizacijski odbor za pripravo praznovanja. Predsednik dikasterija, kardinal Gianfranco
Ravasi, je takrat pojasnil: »Dante je 'naš' v smislu, da je del cerkvenega sveta:
pomislimo le na njegovo veliko teološko osebnost, na njegovo pričevanje neoporečnega
vernika. Po drugi strani pa je nedvomno tudi oče kulture, in to ne le italijanske.«
Od
23. do 29. marca je bil papež Benedikt XVI. na apostolskem obisku Mehike in Kube.
»Prihajam kot romar vere, upanja in ljubezni,« s temi besedami je pozdravil
zbrane na letališču ob svojem prihodu v Mehiko. Med srečanjem z otroki v mestu
Guanajuato pa je dejal: »V papeževem srcu vi zavzemate zelo pomembno mesto. Bog
želi, da bi bili vedno veseli. On nas pozna in nas ljubi.« Papež je nato še dodal,
da če dopustimo, da Kristusova ljubezen spremeni naša srca, potem lahko mi spremenimo
svet: »To je skrivnost pristne sreče.« Svoj nagovor otrokom je sveti oče zaključil
z besedami: »Vsakdo izmed vas je Božji dar za Mehiko in ves svet.« Med sveto
mašo v Leónu, ki je bila osrednji dogodek papeževega potovanja v Mehiko, pa je spomnil
na romarski kraj s kipom Kristusa Kralja: »Njegovo kraljestvo ne temelji na moči
njegove vojske, da bi si s silo in nasiljem podvrgel druge.Zasnovano
je na večji moči, ki osvaja srca: to je ljubezen Boga, ki jo je prinesel na
svet s svojim žrtvovanjem in resnico, za katero je pričeval.« Zbrane vernike
pa je papež še pozval, naj prosijo Kristusa za čisto srce. »Da bi Bog prebival
v nas,« so bile njegove besede, »ga je treba poslušati, treba je dopustiti,
da se nas vsak dan dotakne njegova Beseda, treba jo je po Marijinem zgledu premišljevati
v lastnem srcu.«
Med sveto mašo v Santiagu de Cuba pa je papež Benedikt
XVI. med drugim nagovoril zakonce: »Kuba potrebuje pričevanje vaše zvestobe,
vaše enotnosti, vaše zmožnosti sprejeti človeško življenje, predvsem najbolj nezaščiteno
in ubogo.« Na Kubi je sveti oče nato obiskal svetišče Device ljubezni iz
El Cobra: »Kot romar sem prišel v hišo blagoslovljene podobe Naše Gospe
ljubezni. Njena navzočnost v tem kraju El Cobre je nebeški dar za Kubance. Po
zgledu Najsvetejše Device vse sinove te ljubljene dežele spodbujam, da svoje življenje
še naprej gradijo na trdni skali, ki je Jezus Kristus, da delajo za pravičnost, da
so služabniki ljubezni in da v preizkušnjah vztrajajo. Naj vam nič in nihče ne odvzame
notranjega veselja, ki je tako značilno za kubanskega duha.« Tik pred svojim odhodom
s Kube pa se je papež v Havani vsem zahvalil: »V globini svojega srca nosim vsakega
Kubanca posebej in vse skupaj, ki so me objeli z molitvijo in svojo toplino.«
Poslovil se je nato z besedami: »Kuba, poživi v sebi vero svojih očetov! Iz te
vere zajemaj moč za gradnjo boljše prihodnosti. Zaupaj Gospodovim obljubam, odpri
svoje srce njegovemu evangeliju, da boš na pristen način prenovila osebno in družbeno
življenje.«
April Aprila je vesoljna Cerkev obhajala velikonočno
tridnevje. Na veliki četrtek, ko se spominjamo zadnje večerje, je med bogoslužjem
v vatikanski baziliki papež spomnil, da ta dan »ni le dan postavitve najsvetejše
evharistije,« ampak ga sestavljajo tudi temna noč, Jezusova samota in zapuščenost,
Judova izdaja in Petrova zatajitev. Skrivnost našega odrešenja se odvije znotraj vseh
teh dogodkov.
Na veliki petek je v rimskem Koloseju tradicionalno potekal križev
pot. Premišljevanja ob posameznih postajah je papež letos zaupal zakonskemu paru
Danilu in Anni Mariji Zanzucchi. Zakonca sta bila pobudnika gibanja 'Nove družine',
ki je del Gibanja fokolarov. Njuno besedilo se je tako nanašalo na temo družine.
Po
vstajenski sveti maši, 8. aprila, je Benedikt XVI. v sporočilo mestu in svetu
dejal: »Če je Kristus vstal, v tem primeru – in samo v tem primeru se je zgodilo
nekaj resnično novega, kar spreminja položaj človeka in sveta. V tem primeru je on,
Jezus, nekdo, v katerega lahko povsem zaupamo, ne samo zaupamo v njegovo sporočilo,
ampak prav vanj, ker Vstali ne pripada preteklosti, ampak je navzoč
danes, živ.«
To leto je zaznamovala še 400-letnica ustanovitve Vatikanskih
tajnih arhivov. V Kapitolinskih muzejih v Rimu je bila na ogled razstava Lux in
Arcana – Vatikanski tajni arhivi se razkrijejo. Obletnico pa je aprila zaznamoval
še dvodnevni simpozij v Vatikanu o zgodovini arhivov, njihovem kulturnem pomenu in
sadovih zadnjih raziskav.
Audio:
Maj 3.
maja je papež Benedikt XVI. obiskal sedež katoliške univerze Presvetega srca Jezusovega
v Rimu, in sicer ob 50-letnici ustanovitve fakultete za medicino in kirurgijo,
ki nosi ime po svojem ustanovitelju Agostinu Gemelliju. Sveti oče se je tam srečal
s tamkajšnim vodstvom, zdravniki in profesorji ter študenti. V nagovoru je poudaril,
da je katoliška univerza danes poklicana presegati zgolj produktivni in utilitaristični
pogled na bivanje, saj je človeško bitje ustvarjeno za dar, ki izraža in uresničuje
presežnostno dimenzijo.
6. maja se Papeška švicarskagarda spominja
147 švicarskih vojakov, ki so na ta dan leta 1527 izgubili življenje, ko so v času
velikega ropanja Rima branili papeža Klemena VII. Na ta dan tako vsako leto zaprisežejo
zvestobo papežu in Cerkvi tudi novi švicarski vojaki. 26 gardistom, ki so slovesno
zaprisegli letos, je papež 7. maja med avdienco dejal: »Skrivnost učinkovitosti
vašega dela tukaj v Vatikanu kot tudi vsakega vašega načrtovanja je stalno obračanje
h Kristusu.«
Meseca maja je papež Benedikt XVI. odobril priznanje herojskih
kreposti Božjega služabnika Friderika Ireneja Barage, s čimer se je odprla pot
za njegovo beatifikacijo. Istega dne, to je 10. maja, je sveti oče odobril dekret,
s katerim se je bogoslužno čaščenje sv. Hildegarde iz Bingena razširilo na vso Cerkev.
S tem je ta benediktinska mistikinja, ki je živela v 11. stoletju v Nemčiji, postala
svetnica brez obreda kanonizacije.
13. maja pa je sveti oče obiskal italijansko
škofijo Arezzo, Cortona in Sansepolcro. Tamkajšnjim vernikom je med drugim dejal:
»Vsa Cerkev, mi vsi, smo poslani, da v svet ponesemo evangelij in zveličanje.«
26.
maja je papež Benedikt XVI. je za novega koprskega škofa imenoval msgr. Jurija
Bizjaka, dotedanjega pomožnega škofa iste škofije in naslovnega škofa v Gergiju.
Sveti oče je obenem sprejel odpoved pastoralnega vodenja koprske škofije msgr. Metoda
Piriha.
Mesec, posvečen Mariji, se je sklenil s procesijo in molitvijo rožnega
venca v Vatikanskih vrtovih. Nekaj sto vernikov se je ob koncu zbralo pred Lurško
votlino, kjer se jim je pridružil tudi papež Benedikt XVI. Nagovoril jih je z besedami
o Mariji: »Njena vera nas vabi, da zremo onstran zunanjega videza in trdno
verjamemo, da vsakdanje težave napovedujejo pomlad, ki se je že začela z Vstalim Kristusom.«
Junij Konec
meseca maja se je v Milanu na severu Italije začelo svetovno srečanje družin.
Potekalo je pod geslom Družina: delo in praznovanje, bilo pa je že sedmo tovrstno
srečanje po vrsti. Benedikt XVI. se je udeležencem pridružil v zadnjih dneh programa,
od 1. do 3. junija. Del njegovega obiska je bilo srečanje z birmanci, katere je spodbudil,
da izrečejo svoj osebni »da« Bogu. Zakrament birme tako potrdi krst, saj se pri njem
prejme darove Svetega Duha, ki »so čudovite stvarnosti, ki omogočajo oblikovati
se kot kristjani, živeti evangelij in biti aktivni člani skupnosti.« Sveti
oče se je v Milanu udeležil tudi koncerta v znameniti operni hiši Scala. Po Beethovnovi
Deveti simfoniji je papež zbrane nagovoril nagovoril z besedami: »Ne potrebujemo
nestvarnega govora o Bogu, ki je daleč, in o bratstvu, ki ni obvezujoče. Iščemo Boga,
ki je blizu. Iščemo bratstvo, ki sredi trpljenja podpira drugega in nam tako pomaga
iti dalje.« Tudi družina je poklicana, da postane podoba edinega Boga v treh osebah
– te besede pa so glavni poudarek iz homilije svetega očeta med sveto mašo, ki je
bila vrhunec in hkrati sklep 7. svetovnega srečanja družin. »Vaša poklicanost ni
lahka, zlasti ne danes, vendar pa je poklicanost ljubezni čudovita resničnost, je
edina moč, ki lahko resnično preobrazi svet.« V ljubezni je mogoče rasti z nenehnim
ohranjanjem odnosa z Bogom in sodelovanjem v cerkvenem življenju, gojenjem dialoga,
spoštovanjem stališča drugega, pripravljenostjo služiti, s potrpežljivostjo z napakami
drugega, z odpuščanjem in s prošnjo za odpuščanje, z modrim in ponižnim premagovanjem
morebitnih sporov, z usklajevanjem glede vzgojnih usmeritev, z odprtostjo za druge
družine, pozornostjo do ubogih in odgovornostjo v civilni družbi. Vse to so prvine,
ki gradijo družino, je poudaril sveti oče: »Živite jih pogumno in v prepričanju,
da boste v tolikšni meri, v kolikršni boste ob pomoči Božje milosti živeli
vzajemno ljubezen do vseh, postajali živi evangelij, prava domača Cerkev.«
4.
junija je v rimski baziliki Marije Velike tajnik za odnose z državami pri državnem
tajništvu Svetega sedeža, nadškof Dominique Mamberti, daroval sveto mašo, ki je zaznamovala
20. obletnico vzpostavitve diplomatskih odnosov med Republiko Slovenijo in Svetim
sedežem.
Junija je v Dublinu na Irskem potekal 50. mednarodni evharistični
kongres, in sicer na temo Evharistija: občestvo s Kristusom in med nami.
Papež je udeležence nagovoril preko video sporočila. Izpostavil je zlasti pomen evharistije,
ki je spomin na Kristusovo darovanje na križu, na njegovo telo in kri, darovana v
novi in večni zavezi za odpuščanje grehov in spremembo sveta.
26. junija je
papež obiskal kraje na severu Italije, ki jih je maja prizadel močan potres.
S to gesto je tamkajšnjim prebivalcem želel izraziti svojo bližino in bližino celotne
Cerkve: »V tem trenutku si želim, da bi vsi občutili, kako je papeževo srce
blizu vašim srcem, da bi vas potolažilo in predvsem, da bi vas opogumilo in podprlo.«
Audio:
Julij V
prvih dneh meseca julija je papež Benedikt XVI. iz Vatikana odšel v svojo letno rezidenco
v Castel Gandolfu, kjer zadnja leta preživlja svoj poletni oddih.
Le-tega
je letos prvič prekinil 9. julija, ko je obiskal hišo verbitov v kraju Nemi.
Prav tu je sveti oče med drugim vatikanskim koncilom še kot 37-letni teolog in profesor
sodeloval pri pripravi osnutka koncilskega odloka o misijonski dejavnosti Cerkve (Ad
gentes). Ob tokratnem obisku je papež tako dejal: »Zares sem hvaležen za priložnost,
da po 47 letih lahko ponovno vidim to hišo v Nemiju. Vedno sem jo hranil v lepem spominu,
morda je to celo moj najlepši spomin na celoten koncil.«
V poletnih mesecih
so tudi že tekle priprave na papeževo apostolsko potovanje v Libanon. V tej
državi so prisotni pripadniki štirih vzhodnih Cerkva: maroniti, melkiti, sirski katoličani
in armenski katoličani. Na papežev obisk so se pripravljali vsi skupaj. A na programu
je bilo tudi srečanje s predstavniki drugih kristjanov in muslimanov. Marwan Tabet,
koordinator potovanja v Libanon, je tako zatrdil: »Vsi v Libanonu se pripravljajo,
da mu izrečejo dobrodošlico.« Papeža pa ni pričakovala le ta država, ampak celoten
Bližnji vzhod. Kot je dejal kustos Svete dežele p. Pierbattista Pizzaballa: »Sveti
oče nam bo dal smernice delovanja za naslednja leta; Cerkve na Bližnjem vzhodu
so namreč v zelo pomembnem prehodnem obdobju.«
15. julija
je Benedikt XVI. obiskal mesto Frascati blizu Rima. Ko je pred tamkajšnjo katedralo
daroval sveto mašo, je dejal: »Apostolsko poslanstvo mora vedno vključevati vidika
oznanjevanja Božje besede in izražanja njegove dobrote z dejanji ljubezni,
služenja in požrtvovalnosti.« Papež pa je v Frascatiju poudaril tudi besede: »Bog
kliče: potrebno je poslušati, sprejeti, odgovoriti.«
Avgust Čas
poletnega oddiha je sveti oče namenil tudi pisanju svoje knjige o Jezusovem otroštvu.
V začetku avgusta so s Tiskovnega urada Svetega sedeža tako sporočili, da je papež
to delo zaključil. S tem pa se je dopolnila tudi njegova trilogija z naslovom Jezus
iz Nazareta.
Med poletjem je sveti oče prisluhnil tudi nekaj koncertom.
3. avgusta so ga v Castel Gandolfu razveselili njegovi rojaki z Bavarske. Zanj so
priredili tradicionalni bavarski večer. Papež se jim je na koncu zahvalil z
besedami: »Ob koncu te 'bavarske ure' vam lahko le iz srca rečem 'Bog poplačaj'.
Lepo je bilo biti tukaj, sredi Lacija, v Castel Gandolfu, in istočasno na Bavarskem.«
13.
avgusta so iz Vatikana sporočili, da je bila vložena obtožnica proti Paolu Gabrieleju,
nekdanjemu majordomu, ki je bil kasneje tudi spoznan za krivega kraje papeževih osebnih
dokumentov.
15. avgusta, na praznik Marijinega vnebovzetja, je papež daroval
slovesno sveto mašo v cerkvi sv. Tomaža Villanovskega v Castel Gandolfu. Med
homilijo je med drugim dejal: »V vnebovzetju vidimo, da je v Bogu prostor za človeka;
Bog sam je hiša z mnogimi stanovanji; Bog je dom človeka.« Ko se odpremo Bogu,
ničesar ne izgubimo, je še zatrdil papež in dodal tudi, da imamo zanesljivo upanje,
da nas Bog pričakuje in čaka.
Audio:
September Na
začetku septembra se je v Castel Gandolfu s sveto mašo, ki jo je daroval Benedikt
XVI., zaključil nekajdnevni tradicionalni poletni seminar nekdanjih študentov sedanjega
papeža. Osrednja tema njihovega srečanja je bila »Ekumenski rezultati in vprašanja
dialoga z luteranci in anglikanci«.
Mesec september pa je sicer zaznamovalo
predvsem 24. mednarodno apostolsko potovanje papeža Benedikta XVI. Sveti oče
je bil med 14. in 16. septembrom na obisku v Libanonu. »V Libanon prihajam
kot romar miru, kot prijatelj Boga in kot prijatelj ljudi,« to so bile papeževe
besede ob prihodu v državo. Namen njegovega obiska je bil podpis in izročitev posinodalne
apostolske spodbude Cerkev na Bližnjem vzhodu. Ko je ta dokument podpisal v
grško-melkitski baziliki sv. Pavla v mestu Harisa, ga je Benedikt XVI. opredelil z
besedami: »Dokument Cerkev na Bližnjem vzhodu želi s svojimi svetopisemskimi in
pastoralnimi usmeritvami, svojim povabilom k duhovni in cerkvenostni poglobitvi, priporočeno
liturgično ter katehetično prenovo in svojimi pozivi k dialogu zarisati pot, ki bi
ponovno prepoznala bistveno: hojo za Kristusom, in sicer v zapletenem ter včasih bolečem
kontekstu, v katerem se lahko porodi skušnjava, da se ne bi zmenili ali da bi pozabili
na zmagoslavni križ.« Tako kot je običajno med apostolskimi potovanji, se je papež
v Libanonu srečal tudi z mladimi, in sicer pred maronitskim patriarhatom v Bkerkéju.
Mlade je med drugim spodbudil takole: »Mladi Libanonci, vi ste upanje in prihodnost
vaše države. Vi ste Libanon, dežela sprejemanja in sobivanja, s to neverjetno
sposobnostjo prilagajanja. Bodite sprejemajoči in odprti, kakor vas vabi Kristus in
vas uči vaša dežela. (...) Kristus vas vabi, da delate kot on, da brez pridržkov
sprejemate drugega, četudi ta pripada drugačni kulturi, verstvu ali narodu.
(...) Bodite glasniki evangelija življenja in vrednot življenja. Pogumno se
upirajte vsemu, kar ga zanika: splavu, nasilju, zavračanju in zaničevanju drugega,
krivičnosti, vojni. Če boste delali tako, boste okoli sebe širili mir.« Tudi med
nagovorom ob Angelovem češčenju na zadnji dan svojega obiska v Libanonu je papež spregovoril
o miru: »Naj Bog podeli vaši državi, Siriji in Bližnjemu vzhodu dar miru v srcih,
molk orožja in prenehanje vsakega nasilja! Da bi ljudje lahko doumeli, da so
vsi bratje!«
Oktober Po obisku Libanona je papež Benedikt XVI.
še nekaj dni ostal v Castel Gandolfu. 1. oktobra pa se je vrnil v Vatikan.
Od zaposlenih v papeževi letni rezidenci se je poslovil z besedami: »Na tem svetu
vse mine! Vsaka stvar, ki se začne, tudi najbolj pozitivna in najlepša, neizogibno
s seboj prinese tudi svoj zaključek.«
4. oktobra je sveti oče poromal
v Marijino svetišče v Loretu. Tam je Marijini priprošnji izročil škofovsko
sinodo o novi evangelizaciji in leto vere. Njegov pastoralni obisk tega romarskega
središča pa je zaznamoval tudi 50. obletnico romanja papeža Janeza XXIII. tik pred
začetkom drugega vatikanskega koncila.
Tri dni kasneje, 7. oktobra, pa se je
v Vatikanu začelo 13. redno splošno zasedanje škofovske sinode, in sicer na
temo Nova evangelizacija za posredovanje krščanske vere. Udeležilo se
ga je 262 sinodalnih očetov. Poleg njih pa je bilo prisotnih še 45 izvedencev in 49
poslušalcev, predstavniki 15 cerkva in cerkvenih skupnosti, ki še niso v polnem občestvu
s katoliško Cerkvijo, ter trije posebni povabljenci. Skupaj z asistenti, prevajalci
in drugimi je zasedanje škofovske sinode o novi evangelizaciji tako vključevalo več
kot 400 oseb. Med slovesno sveto mašo, ki je zaznamovala pričetek sinode, je papež
razglasil tudi dva nova cerkvena učitelja: sv. Janeza Avilskega in sv.
Hildegardo iz Bingena.
11. oktobra letos je minilo natanko 50 let, kar se
je pričel drugi vatikanski koncil. Na pobudo papeža Benedikta XVI. je vesoljna
Cerkev na ta dan tako vstopila v leto vere. Dopoldne je sveti oče tako daroval
sveto mašo, ob njem pa je med drugimi somaševalo štirinajst koncilskih očetov, ki
so se udeležili koncila pred 50 leti, ter sinodalni očetje. Leto vere, tako je papež
sklenil homilijo, lahko ponazorimo kot romanje skozi puščave sodobnega sveta, med
katerim jemljemo s sabo samo to, kar je bistveno: ne palice ne torbe ne kruha ne denarja
ne dveh oblek, ampak evangelij in vero Cerkve, katere dokumenti drugega vatikanskega
ekumenskega koncila so svetel izraz, kot je to tudi Katekizem katoliške Cerkve, izdan
pred 20 leti. Začetek leta vere pa je 11. oktobra zaznamovala tudi procesija z
baklami, ki se je zaključila na Trgu sv. Petra, kjer je zbrane z okna apostolske
palače nagovoril sveti oče. V kratkem nagovoru je spomnil na dogodke pred 50 leti,
pri katerih je bil navzoč tudi sam. Naše veselje je danes treznejše kot je bilo takrat,
je poudaril: »V teh petdesetih letih smo se naučili in izkusili, da izvirni greh
obstaja in da se vedno znova kaže v osebnih grehih.« A k temu je papež še dodal:
»Da, Kristus živi in je z nami tudi danes. In lahko smo srečni, ker njegova dobrota
ne preneha!«
Kmalu po teh dogodkih je papež začel nov cikel katehez
med sredinimi splošnimi avdiencami. Posvetil ga je letu vere. 20. oktobra je v
Vatikanu potekala podelitev Ratzingerjeve nagrade za izjemne dosežke na področju
teologije. Iz rok Benedikta XVI. sta jo prejela francoski filozof in zgodovinarRémi Brague in ameriški teolog jezuit Brian E. Daley.
21. oktobra, ko je
v Vatikanu še vedno potekalo zasedanje škofovske sinode, je papež razglasil sedem
novih svetnikov. To so bili: Katarina Tekakwitha, prva indijanska svetnica, duhovnika
Janez Krstnik Piamarta in jezuit Jakob Berthieu, redovnici Marija Ana Cope in Marija
Gore Karmel ter še dva laika, filipinski mučenec Pedro Calungsod ter Nemka Ana Schäffer.
26.
oktobra so sinodalni očetje z glasovanjem sprejeli Sporočilo Božjemu ljudstvu.
Gre za sklepni dokument škofovske sinode, ki je namenjen vsem vernikom.
Dan
zatem so bili na zadnji seji predstavljeni končni predlogi. Vseh 58 predlogov
je bilo sprejetih.
28. oktobra pa se je tritedensko 13. redno generalno
zasedanje škofovske sinode uradno zaključilo s slovesno sveto mašo v vatikanski
baziliki sv. Petra. Papež Benedikt XVI. je homilijo zaključil z vzklikom iz Psalma
125: »Velike reči je Gospod za nas storil, bili smo polni veselja« (Ps
125,3).
Audio:
November Na
zadnji dan meseca oktobra pred natanko 500 leti, 31. oktobra 1512, je papež
Julij II. vodil večernice v Sikstinski kapeli. To je bil dan, ko si
je bilo mogoče prvič ogledati Michelangelove freske na stropu. 500 let kasneje je
prve večernice slovesnega praznika vseh svetih v istem prostoru obhajal tudi papež
Benedikt XVI. Med drugim je izrekel besede: »Če v molitvi zremo Sikstinsko
kapelo, postane še lepša, še bolj pristna. Razodene se v vsem svojem bogastvu. (...)
Z edinstveno izrazno močjo je veliki umetnik naslikal Boga Stvarnika med njegovim
mogočnim dejanjem in tako jasno pokazal, da svet ni proizvod teme, naključja, absurda,
temveč izhaja iz Razumnosti, Svobode, iz vzvišenega dejanja Ljubezni. V tistem srečanju
Božjega in človekovega prsta zaznamo stik med nebom in zemljo.«
3. novembra
je Benedikt XVI. imenoval kardinala Franca Rodeta, upokojenega prefekta Kongregacije
za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega delovanja, za svojega posebnega
odposlanca na slovesnem bogoslužju ob zaključku jubilejnega leta 550-letnice ljubljanske
nadškofije.
»Med vas prihajam kot rimski škof, pa tudi kot star človek,
ki obišče svoje vrstnike.« S temi besedami je sveti oče pozdravil prebivalce
hiše za ostarele v Rimu, ki jo je obiskal 12. novembra. Ob tej priložnosti je
dejal tudi: »Lepo je biti star! V vsakem obdobju je potrebno znati odkrivati navzočnost
in blagoslov Gospoda ter bogastva, ki jih vsebuje.« Preden se je papež
Benedikt XVI. tistega dne vrnil v Vatikan, pa je še zatrdil: »Z obiska pri ostarelih
odhajam pomlajen in okrepljen.«
20. novembra so v Vatikanu predstavili
tretji del trilogije Jezus in Nazareta Benedikta XVI. z naslovom Jezusovo
otroštvo. Dan zatem je bila knjiga že na voljo v knjigarnah, in sicer v devetih
jezikih ter v petdesetih državah.
24. novembra je papež na konzistoriju v baziliki
sv. Petra umestil šest novih kardinalov. V nagovoru je dejal, da so novi kardinali,
ki predstavljajo različne škofije po svetu, sedaj na poseben način pridruženi rimski
Cerkvi ter pomenijo okrepitev duhovnih vezi, ki združujejo vso Cerkev – Cerkev, ki
jo oživlja Kristus, pa je zbrana okoli Petrovega naslednika.
December Na
začetku zadnjega meseca v letu so romarji, ki so prišli v Vatikan, na Trgu sv. Petra
lahko videli cirkuški šotor, vrtiljak in lutkovno gledališče. 1. decembra
je papež v avdienco namreč sprejel več kot 7000 profesionalnih cirkusantov, uličnih
umetnikov, lutkarjev, zaposlenih v lunaparkih in članov folklornih skupin, ki so bili
v tistih dneh na romanju v Rimu. Sveti oče jim je v nagovoru izpostavil posebno govorico
njihove umetnosti, rekoč da s svojimi predstavami, posebno koreografijo in glasbo
vstopajo v dialog z majhnimi in velikimi, ustvarjajo vedrino, veselje in slogo, znajo
izzvati osuplost in čudenje ter ponuditi zdravo zabavo.
Od 3. decembra dalje
je papež Benedikt XVI. prisoten tudi na Twitterju. Prvi tvit je osebno objavil
po splošni avdienci 12. decembra. To so bile pozdravne besede: »Dragi prijatelji,
zadovoljen sem, ker sem lahko z vami v stiku preko Twitterja. Hvala za vaš velikodušen
odziv. Vse vas iz srca blagoslavljam.« Kmalu nato, še istega dne, je bil objavljen
drugi papežev tvit, ki je bil odgovor na vprašanje o tem, kako lahko najbolje živimo
leto vere v naši vsakdanjosti. Odgovor svetega očeta se je glasil: »Pogovarjaj
se z Jezusom v molitvi; poslušaj Jezusa, ki ti govori v evangeliju; srečaj se z Jezusom,
navzočim v tistih v potrebah.«
7. decembra je sveti oče imenoval
svojega osebnega tajnika msgr.Georga Gänsweinaza prefekta papeške
hiše in ga obenem povzdignil v naslovnega nadškofa Urbisaglie. 56-letni Gänswein
kljub temu še naprej ostaja tudi papežev osebni tajnik.
Letošnje decembrske
dni Trg sv. Petra krasi z rumenimi in belimi barvami okrašeno božično drevo,
ki ga je papežu poklonilo mestece Pescopennataro iz italijanske pokrajine Isernije.
Poleg njega pa stojijo jaslice, ki prihajajo iz južnoitalijanske dežele Bazilikata.
So umetniško delo mojstra Francesca Arteseja, ki velja za enega najpomembnejših predstavnikov
južnoitalijanske jasličarske šole.
15. decembra je papež obiskal rimsko
župnijo sv. Patrika na Prenestinu. Zbrane vernike je med drugim opogumil: »Še
posebej se obračam na družine, z željo, da bi mogle z velikodušnostjo
in vztrajnostjo v polnosti uresničiti vašo poklicanost k ljubezni.«
22.
decembra pa je papež Benedikt XVI. v zaporu obiskal Paola Gabrieleja in ga
pomilostil. Nekdanji papežev majordom je bil namreč obsojen na tri leta zapora zaradi
kraje papeževih zaupnih dokumentov.
Naj zaključimo pregled leta 2012 s papeževim
voščilom med tradicionalnim sporočilom mestu in svetu: »Božje Dete naj vam
podeli svoj blagoslov.«