Kowalczyk: Razlaganje dediščine vere

VATIKAN (sreda, 26. december 2012, RV) – Jezuitski pater Dariusz Kowalczyk, ki je predavatelj dogmatične teologije na Papeški univerzi Gregoriana, nas tudi ta teden vabi k premišljevanju ob Katekizmu katoliške Cerkve. Tokrat se v svojem ciklu razmišljanj, ki nas spremlja skozi vse leto vere, zaustavlja ob razlaganju dediščine vere:

Sveto izročilo in Sveto pismo, ki sta dva načina predajanja Božjega razodetja naprej, ne predstavljata dveh nespremenljivih stvarnosti, ampak sta, ker sta zaupana cerkveni skupnosti, stvarnosti, ki ju le-ta neguje, udejanja in izpoveduje v vedno novih oblikah in hkrati v zvestobi nauku apostolov. Da pa ne bi ponavljali istih formul ne da bi razumeli njihov pomen, ta zvestoba zahteva neprestano razlago. Zato se moramo truditi, da bi skrivnost vere izrazili v vse bolj ustreznem jeziku. Razlaganje Svetega pisma in svetega izročila ne spreminja veljavnosti verskih resnic, temveč nasprotno, predstavlja pogoj, brez katerega ne obstaja nobeno zvesto prevajanje vere v katerokoli dobo, generacijo ali kulturo. Katekizem nas v točki 85 spominja, da je bila naloga razlagati zapisano ali izročeno Božjo besedo zaupana živemu cerkvenemu učiteljstvu, se pravi škofom v občestvu s papežem. Vendar pa to učiteljstvo ni nad Božjo besedo, ampak ji služi, jo posluša, neguje in posreduje. Lahko bi rekli, da je delo učiteljstva dejansko uresničevanje Jezusove obljube: »Duh resnice vas bo uvedel v vso resnico.« (Jn 16,13) A podpora Svetega Duha se ne udejanja na demokratičen način, kot da bi razodeta resnica lahko bila skrčena na večino človeških mnenj. Duh deluje v celoti Cerkve, toda v primernih trenutkih se izraža kolikor je le mogoče natančno preko cerkvenega učiteljstva. Torej si ne prizadevamo ustvariti vere, ki bi bila po našem okusu in v skladu z našimi pogledi. Spomnimo se le na besede, ki jih je Kristus izrekel apostolom: »Kdor posluša vas, posluša mene.« (Lk 10,16)

Audio: