Duhovne misli papeža Benedikta XVI. za praznik sv. Štefana

Dan po slovesnem prazniku Gospodovega rojstva obhajamo praznik sv. Štefana, diakona in prvega mučenca Cerkve. Zgodovinar Evzebij iz Cezareje ga opredeljuje kot »popolnega mučenca«. V Apostolskih delih je o njem zapisano, da je bil »poln milosti in moči in je delal velike čudeže in znamenja med ljudmi« (Apd 6,8). Sveti Gregor iz Nise o mučencu Štefanu pravi, da je bil »pošten človek in poln Svetega Duha: z dobroto duha je hranil uboge, s svobodo besede in močjo Svetega Duha pa je zapiral usta sovražnikom resnice«. »Človek molitve in oznanjevanja, Štefan, katerega ime pomeni 'venec', je od Boga prejel dar mučeništva.« Apostolska dela pravijo tudi, da je bil »poln Svetega Duha« in da je »videl Božjo slavo« (Apd 7,55). Medtem ko so ga kamnali, je molil »Gospod Jezus, sprejmi mojega duha« (Apd 7,59). Molil je tudi za tiste, ki so ga obsodili: »Gospod, ne prištevaj jim tega greha« (Apd 7,60).

Po generaciji apostolov so v krščanskih skupnostih prvo mesto pridobili mučenci. V časih najhujšega preganjanja so njihove hvalnice opogumljale naporno pot vernikov in spodbujale vse, ki so iskali resnico in se želeli spreobrniti h Gospodu. Cerkev zato časti relikvije mučencev. Imenuje jih z imeni, kot so »učitelji življenja«, »žive priče«, »živi stebri« ali »tihi glasniki«.

Audio: