S papežem Benediktom XVI. skozi minuli teden

VATIKAN (nedelja, 23. december 2012, RV) – »Razveseli se, milosti polna: Gospod je s teboj!« je papež Benedikt XVI. začel katehezo med sredino splošno avdienco, med katero je govoril o Marijini veri. »Angelov pozdrav Mariji je vabilo k veselju, h globokemu veselju; naznanja konec žalosti, ki je na svetu pred mejo življenja, pred trpljenjem, pred smrtjo, pred hudobijo, pred temo zla, za katero se zdi, da zatemnjuje luč božje dobrote. Je pozdrav, ki označuje začetek evangelija, vesele novice,« je zatrdil Benedikt XVI. »Bolj se odpremo Bogu, sprejmemo dar vere in v celoti položimo vanj svoje zaupanje, bolj nas naredi zmožne s svojo prisotnostjo, da živimo vsako življenjsko situacijo v miru in gotovosti v njegovo zvestobo in njegovo ljubezen. To pa pomeni, da izstopimo iz nas samih in svojih načrtov, da bi Božja beseda lahko bila svetilka, ki vodi naše misli in naša dejanja.« Papež je tudi dejal, da nas praznovanje Gospodovega rojstva vabi živeti Marijino ponižnost in poslušnost vere. »Božja slava se ne kaže v zmagoslavju in oblasti kralja, ne žari v nekem slavnem mestu, v razkošni palači, ampak se naseli v telesu device, razodene se v revščini otroka. Božja vsemogočnost tudi v našem življenju deluje pogosto s tiho močjo resnice in ljubezni. Vera nam torej pravi, da nezaščitena moč tega Otroka na koncu premaga hrupne moči sveta.«
Šport mora biti vedno v službi osebe
»Vsaka športna dejavnost, tako na ljubiteljski kot tekmovalni ravni, zahteva poštenost pri tekmah, spoštovanje do lastnega telesa, smisel za solidarnost in nesebičnost, pa tudi veselje, zadovoljstvo in praznovanje.« Tako je papež nagovoril delegacijo Olimpijskega komiteja Italije in športnike, ki so se letos udeležili olimpijskih iger v Londonu. Sveti oče je v govoru spregovoril o značaju športa. Od športnikov se ne pričakuje le, da tekmujejo in dosegajo določene rezultate. Športno udejstvovanje poleg tega predpostavlja pot resničnega človeškega dozorevanja, sestavljenega iz odrekanja, vztrajnosti, potrpežljivosti, in predvsem iz ponižnosti, ki je skrivnost zmage. »Šport, ki naj bi imel za tistega, ki se z njim ukvarja, poln smisel, mora biti vedno v službi osebe.« Šport je vzgojno in kulturno sredstvo, ki človeku pomaga, da odkriva samega sebe in počasi doume globoko vrednost svojega življenja.
Avtor življenja je Bog
»Vem, da iščete avtorja življenja, ki vam pomaga živeti dobro, zadovoljni sami s seboj in z drugimi. A mi vemo, kdo je ta avtor: je Bog, ki nam je razodel svoje obličje. Bog nas je ustvaril, naredil nas je po svoji podobi, predvsem pa nam je podaril svojega Sina Jezusa, ki je postal otrok in je odraščal tako kot vi, prehodil je ceste tega našega sveta, da bi nam posredoval Božjo ljubezen, ki dela življenje lepo in radostno, polno dobrote in velikodušnosti.« To so bile besede papeža Benedikta XVI., namenjene mladim iz italijanske Katoliške akcije, ki jih je minuli teden sprejel v zasebno avdienco. Dejal je, da je avtor veselja, ljubezni in miru, ki ga iščejo mladi, Bog. »Če ga znamo poslušati, če zanj naredimo prostor v našem življenju, potem Bog raztopi egoizem, ki pogosto uničuje odnose med osebami in narodi, ter vzbudi želje po spravi, odpuščanju in miru, in to tudi v tistemu, ki ima okamnelo srce.«
Vprašanje družine odpira vprašanje o človeku
»Pri vprašanju družine ne gre samo za določeno družbeno obliko, ampak gre za vprašanje o samem človeku – vprašanje, kaj je človek in kaj je potrebno, da bi bili ljudje na pravi način. Izzivi na tem področju so kompleksni.« To so bile papeževe besede članom Rimske kurije, ki jih je sprejel v tradicionalno vsakoletno avdienco. Po papeževih besedah gre predvsem za vprašanje o človekovi zmožnosti zavezati se drugi osebi. »Zavrnitev človeškega odnosa, ki se vedno bolj širi zaradi zmotnega razumevanja svobode in samouresničitve, ter tudi zaradi bega pred potrpežljivim prenašanjem trpljenja, pomeni, da človek ostaja zaprt vase in hrani lastni ''jaz'' za sebe, nikoli ga zares ne preseže. Samo v podaritvi sebe človek doseže samega sebe; samo tako, da se odpre za drugega, druge, otroke, družino, samo tako, da se pusti prežeti s trpljenjem, odkrije razsežnost tega, da je človeška osebe. Z zavrnitvijo tega odnosa, te vezi, izginejo tudi temeljni liki človeškega bivanja: oče, mati, otrok; padejo bistvene razsežnosti izkušnje tega, da smo človeška oseba.«

Audio: