Benedikt XVI.: Janezovo veselje v Elizabetinem telesu je znamenje dopolnitve pričakovanja;
Bog je prišel obiskat svoje ljudstvo.
TRG SV. PETRA (nedelja, 23. december 2012, RV) – Papež Benedikt XVI. je z okna
apostolske palače med nagovorom pred molitvijo Angelovega češčenja na 4. adventno
nedeljo spregovoril o Marijinem obiskanju pri sorodnici Elizabeti ter o srečanju med
Janezom in Jezusom, otrokoma, ki ju ženi nosita v svojih telesih.
Sveti oče
je romarjem, ki so prišli v jasnem a hladnem vremenu v velikem številu na trg sv.
Petra, dejal: »Na to četrto adventno nedeljo, ki je tik pred praznikom Gospodovega
rojstva, evangelij pripoveduje o Marijinem obisku pri sorodnici Elizabeti. Pri tem
dogodku ne gre za preprosto vljudnostno dejanje, ampak z veliko preprostostjo predstavljeno
srečanje med Novo in Staro zavezo. Ženi, obe noseči, namreč udejanjata pričakovanje
in Pričakovanega. Ostarela Elizabeta prestavlja Izrael, ki pričakuje Mesija, medtem
ko mlada Marija nosi v sebi izpolnitev tega pričakovanja za vse človeštvo. V ženah
se srečata in prepoznata tudi sadova njunih teles, Janez in Kristus. Krščanski pesnik
Prudencij to takole razlaga: 'Otrok v ostarelem telesu pozdravlja skozi usta svoje
matere Gospoda, sina Device' (Apotheosis, 590: PL 59, 970). Janezovo veselje v
Elizabetinem telesu je znamenje dopolnitve pričakovanja: Bog je prišel obiskat svoje
ljudstvo. Med oznanjenjem je angel Gabrijel Mariji povedal tudi o Elizabetini nosečnosti
(prim. Lk 1,36), kot o dokazu Božje moči, saj je nerodovitna kljub letom postala rodovitna.
Ko
je Elizabeta sprejela Marijo, je prepoznala, da se uresničuje Božja obljuba človeštvu
in je vzkliknila: 'Blagoslovljena ti med ženami, in blagoslovljen sad tvojega telesa!
Od kod meni to, da pride k meni mati mojega Gospoda?' (Lk 1,42-43). Izraz 'Blagoslovljena
ti med ženami' se v Stari zavezi nanaša na Jaélo (Sod 5,24) ter na Judito (Jud
13,18), dve bojevnici, ki sta si prizadevali za osvoboditev Izraela. Tokrat pa je
namenjen Mariji, miroljubni mladenki, ki bo rodila Zveličarja sveta. Prav tako pa
tudi Janezov vesel poskok (prim. Lk 1,44) spominja na ples kralja Davida, ko je spremljal
vstop skrinje zaveze v Jeruzalem (prim. 1Krn 15,29). Skrinja, v kateri sta bili tabli
postave, mana ter Aronova palica (prim Heb 9,4), je bila znamenje Božje navzočnosti
med svojim ljudstvom. Novorojenček Janez vzklika od veselja pred Marijo, skrinjo nove
zaveze, ki v sebi nosi Jezusa, Božjega Sina, ki je postal človek.
Prizor Obiskanja
izraža tudi lepoto gostoljubja. Kjer je medsebojno sprejemanje, poslušanje, prostor
za drugega, tam je Bog in veselje, ki od Njega prihaja. V božičnem času posnemajmo
Marijo tako, da obiščimo tiste, ki živijo v stiskah, še posebej bolne, zapornike,
ostarele in otroke. Posnemajmo tudi Elizabeto, ki sprejme gosta kot Boga samega. Če
ga ne bomo želeli, ne bomo nikoli spoznali Gospoda, če ga ne bomo pričakovali, ga
ne bomo srečali in če ga ne bomo iskali, ga ne bomo našli. Z istim veseljem kot Marija,
ki je v naglici šla k Elizabeti (prim. Lk 1,39), pojdimo tudi mi naproti Gospodu,
ki prihaja.
Molimo, da bi vsi ljudje iskali Boga in odkrili, da je Bog sam
prvi, ki nas pride obiskat. Mariji, skrinji nove in večne zaveze, izročimo svoje srce,
da ga napravi vrednega sprejeti Božji obisk v skrivnosti njegovega rojstva.