Msgr. Anton Stres med sveto mašo za domovino:Bog je na strani tistih, ki
se trudijo za edinost, sodelovanje in mir
LJUBLJANA (petek, 21. december 2012, RV) – »Ko bomo čez nekaj
dni obhajali državni praznik dan samostojnosti in enotnosti, bomo obhajali praznik
dveh velikih in temeljnih vrednot, brez katerih ne more obstati nobena država in nobena
druga človeška skupnost.« S temi besedami je ljubljanski nadškof in metropolit
dr. Anton Stres začel homilijo med sveto mašo, ki jo je ob somaševanju apostolskega
nuncija, drugih škofov in duhovnikov, nadškof daroval za domovino. Bogoslužja v ljubljanski
stolnici so se udeležili predsednik in člani ustavnega sodišča Republike Slovenije,
predsednik ustavnega sodišča Republike Avstrije, predsednik SAZU, nekateri ministri
ter drugi predstavniki vlade, kakor tudi veleposlaniki in veleposlanice pri RS ter
nekateri poslanci in poslanke državnega zbora ter drugi predstavniki političnega in
družbenega življenja.
Nadškof Anton Stres je potem, ko je razložil obe vrednoti:
samostojnost in enotnost, dejal: »Vsakdo, ki si iskreno želi skupne blaginje in
dobrega za vse soljudi, si bo želel njihove enotnosti, sožitja in sodelovanja.
Samo sovražniki se poslužujejo načela divide et impera, deli in vladaj,
spri ljudi in jih naščuvaj druge proti drugim. Pravi državnik je samo tisti, ki so
mu potrebe in blagor skupnosti na prvem mestu ter si zato z vsemi močmi
prizadeva za medsebojno sodelovanje, sožitje in spoštovanje. Nasprotni temu
sta medsebojno izključevanje in neenotnost smrtna sovražnika politične, narodne
in vsake druge skupnosti. V težkih trenutkih, v katerih živimo, je potreba
po enotnosti še toliko večja. Danes tudi zato bolj kot kdaj koli na
vseh ravneh potrebujemo medsebojno spoštovanje, dostojanstvo, dialog, resnicoljubnost
in tvorno sodelovanje. Četudi so sile, ki nas že desetletja razdvajajo, še vedno močne,
vemo, da je Bog na strani tistih, ki se trudijo za edinost, sodelovanje in mir, zato
bomo tudi mi še naprej in še bolj odločno na tej Božji strani.«
Ljubljanski
metropolit dr. Anton Stres je homilijo zaključil z božičnim voščilom: »Drage
sestre in dragi bratje, ker so pred nami božični prazniki, sveta noč, v kateri so
angeli peli: 'Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji', prazniki, ko
se spominjamo, da je Bog sam prišel med nas, se povezal z nami, da bi delil
z nami naše življenje. Zato vam za te praznike še posebej želim in voščim Božjega
blagoslova in doživetja globokega miru in Božje bližine. Amen.«
Audio:
Homilija
ljubljanskega nadškofa in metropolita dr. Antona Stresa pri maši za domovino
Drage
sestre in dragi bratje, dragi prijatelji! Ko bomo čez nekaj dni obhajali državni
praznik dan samostojnosti in enotnosti, bomo obhajali praznik dveh velikih in temeljnih
vrednot, brez katerih ne more obstati nobena država in nobena druga človeška skupnost.
Prva od teh vrednot je samostojnost. Lahko bi tudi rekli zrelost in odraslost,
pa tudi svoboda in neodvisnost, ki ju pripisujemo človeku, ki ga imamo za samostojnega.
Vzporednica med samostojno človeško osebnostjo in samostojnim narodom oziroma državo
je jasna. Samostojen in zrel narod je samostojen samo toliko, kolikor so samostojni
in zreli ljudje, ki ga sestavljajo.
Samostojnost in svoboda nikakor ne pomenita
anarhije, kakor nas opozarja tudi apostol Pavel v berilu, ki smo mu prisluhnili. V
anarhičnem brezvladju vladata brutalna moč in nasilje, to pa vodi v nasprotje od svobode,
v strah, hlapčevanje in suženjstvo. Zato obe, samostojna in svobodna človeška osebnost
in samostojna in svobodna država, predpostavljata in terjata jasno zavest o tem, kaj
je prav in res, terjata urejeno in dosledno ravnanje v skladu z razumom in zahtevami
pravičnosti. Samostojnemu narodu ne pišejo zakonov drugi, drugi mu prav tako ne predpisujejo
njegovih dolžnosti in pravic. To pa ne pomeni, da lahko živi brez njih. Samostojen
narod si pravila in pravni red postavlja sam, oziroma bolje rečeno, s svojim razumom
ta pravni red in zakone odkrivajo in si jih dajejo njegovi člani sami. Dajejo pa si
jih in jih tudi spoštujejo.
Tako kot narodna samostojnost ne trpi anarhije,
samovolje in iz tega izhajajočega nasilja, tudi človek kot posameznik ni svoboden,
če ravna samovoljno in dela, kar se mu zljubi. Tudi samostojen in svoboden človek
ne živi brez zakonov in pravil, le da jih odkriva sam s svojim razumom in svojo vestjo,
ki mu jasno pravi, da ni vseeno, kako živi, ampak je zavezan resnici in pravičnosti,
tistemu, kar je res in kar je prav. Resnično samostojna, zrela in svobodna oseba ne
ravna muhasto in neodgovorno, temveč razumno in moralno odgovorno. Tako je tudi v
državi, ki jo sestavljajo svobodni in odgovorni državljani. Zakoni jih zavezujejo
in omejujejo njihovo samovoljo, pa ne zato, da bi svobodo omejevali, ampak zato, da
ne bi bili svobodni samo eni, ampak vsi. Tedaj se taka država imenuje pravna država.
V
teh dneh, ko slišimo vsakovrstne izjave in pozive, se je potrebno tega dobro zavedati.
Marsikatera kritika na račun pomanjkljive vladavine prava pri nas je utemeljena. Toda
pravne države ne bomo vzpostavljali z nespoštovanjem obstoječega pravnega reda in
še manj z dogajanjem ulice. Samo en prostor je, kjer se lahko pride do pravih rešitev.
Ta je povsod tam, kjer poteka razumen pogovor in iskreno iskanje resnice, povsod tam,
kjer imajo sogovorniki pred seboj jasno predstavo o tem, kaj je res in kaj je prav.
Druga temeljna vrednota, ki se je na dan samostojnosti in enotnosti zavedamo
v njeni nepogrešljivosti, je enotnost. Edinost kot medsebojna povezanost, solidarnost
in sodelovanje, brez izključevanja in sovraštva. Edinost in enotnost pomenita življenje
in obstoj, needinost pa razkroj, propad in smrt. Jezus sam se strinja s to pradavno
modrostjo, ko v evangeliju pravi: »Vsako kraljestvo, ki se razdeli zoper sebe,
bo opustošeno in nobeno mesto ali hiša, ki sta zoper sebe razdeljena, ne bosta obstala«
(Mt 12,25). Svoje učence je zato vedno znova pozival k edinosti in medsebojni povezanosti.
Evangelist Janez zato kot cilj njegovega poslanstva označuje edinost vsega človeškega
rodu, saj je Jezus umrl zato, »da bi razkropljene Božje otroke zbral v eno«
(Jn 11,52).
Vsakdo, ki si iskreno želi skupne blaginje in dobrega za vse soljudi,
si bo želel njihove enotnosti, sožitja in sodelovanja. Samo sovražniki se poslužujejo
načela divide et impera, deli in vladaj, spri ljudi in jih naščuvaj
druge proti drugim. Pravi državnik je samo tisti, ki so mu potrebe in blagor skupnosti
na prvem mestu ter si zato z vsemi močmi prizadeva za medsebojno sodelovanje, sožitje
in spoštovanje. Nasprotni temu sta medsebojno izključevanje in neenotnost smrtna sovražnika
politične, narodne in vsake druge skupnosti.
V težkih trenutkih, v katerih
živimo, je potreba po enotnosti še toliko večja. Danes tudi zato bolj kot kdaj koli
na vseh ravneh potrebujemo medsebojno spoštovanje, dostojanstvo, dialog, resnicoljubnost
in tvorno sodelovanje. Četudi so sile, ki nas že desetletja razdvajajo, še vedno močne,
vemo, da je Bog na strani tistih, ki se trudijo za edinost, sodelovanje in mir, zato
bomo tudi mi še naprej in še bolj odločno na tej Božji strani.
Drage sestre
in dragi bratje, ker so pred nami božični prazniki, sveta noč, v kateri so angeli
peli: 'Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji', prazniki, ko
se spominjamo, da je Bog sam prišel med nas, se povezal z nami, da bi bil delil z
nami naše življenje. Zato vam za te praznike še posebej želim in voščim Božjega blagoslova
in doživetja globokega miru in Božje bližine. Amen.
msgr. dr. Anton Stres ljubljanski
nadškof metropolit