Msgr. Guido Marini: Liturgija vodi v srce življenja Cerkve

VATIKAN (sreda, 19. december 2012, RV) – Božično slavje za papeža se bo začelo s sveto mašo 24. decembra ponoči v vatikanski baziliki. Zaključilo pa se bo na praznik Jezusovega krsta, 13. januarja, z zakramentom svetega krsta, ki ga bo prejelo 22 novorojenčkov v Sikstinski kapeli. V tem času bo papež Benedikt XVI. štirikrat vodil sveto mašo in enkrat večernice, na božični dan bo vernikom podelil tradicionalni blagoslov Urbi et Orbi. Poleg tega pa bo sveti oče letos v božičnem času, 29. decembra, prisoten tudi na taizéjski molitvi, pri kateri se bodo zbrali udeleženci 35. evropskega srečanja mladih.

Kot je v pogovoru o božičnih obredih, ki jih bo vodil papež, za vatikanski časopis L'Osservatore Romano povedal msgr. Guido Marini, papeški ceremonijer, liturgija vodi v samo srce življenja Cerkve. Liturgija je »njegov izvir in vrhunec«. Je prostor, v katerem se tudi danes ponavzoča skrivnost odrešenja. Božične slovesnosti torej niso le preprosto spominjanje ali obred z zunanjimi gestami. Zunanja znamenja so pomembna, kot poudarja msgr. Marini, če širijo milostno vsebino in spodbujajo verodostojno soudeležbo pri delovanju Kristusa in njegove Cerkve. Detajli torej so pomembni in zanimivi, a izhajati je potrebno iz dejstva, da je »liturgija življenje Cerkve, da iz nje izvira trajna vitalnost in novost verske izkušnje«.

Marini je nato predstavil tudi nekaj posameznih poudarkov, ki bodo del večerne liturgije 24. decembra. V uvodni procesiji bo tako sodelovalo nekaj otrok, ki bodo poleg podobe Jezusa otroka ob oltarju položili šopke cvetlic. Otroci bodo na koncu liturgije odšli še do jaslic in tudi tam, ob Jezusove jasli, položili rože. Teh otrok bo deset in kot je pojasnil msgr. Marini, bodo zastopali različne celine. Posebej pomenljiva naj bi bila navzočnost dveh brazilskih otrok, saj bo njuna domovina gostila prihodnji svetovni dan mladih. V dneh po božiču bo v vatikanski baziliki prisotna tudi podoba deteta Jezusa, ki je bila izdelana v Betlehemu in predstavlja kopijo tiste, ki je vsako leto položena v jaslice v baziliki Jezusovega rojstva.

Tudi večernice, ki jih bo sveti oče vodil 31. decembra zvečer, imajo po Marinijevi razlagi poseben pomen. Cerkev se v tistem trenutku zbere v molitvi pred Gospodom, da bi podoživela leto, ki se zaključuje. Na to preteklo leto gleda kot na čas, ki ga je vodila Božja previdnost, zato se zanj zahvaljuje. Istočasno pa po Mariji na vigilijo njenega praznika Gospodovi dobroti izroča novo leto, ki se pričenja. 1. januar, praznik Marije, Božje matere, je obenem tudi svetovni dan miru. Tako je Marija tista, ki pri svojem Sinu posreduje, da bi svet prejel dar miru.

En teden kasneje, na praznik Gospodovega razglašenja, bo Benedikt XVI. nekaterim svojim najtesnejšim sodelavcem podelil škofovsko posvečenje. Na ta praznik, kot pravi msgr. Marini, je celotno človeštvo poklicano na kraj Odrešenikovega rojstva. Prisotnost treh modrih mož z Vzhoda nakazuje vesoljnost dogodka božične noči. S posvečenjem novih škofov pa se bo ta vesoljnost še bolj poudarila. Škofovstvo je namreč Gospodov dar za Cerkev in ves svet.

Audio: