Vietnam: 10. plenarno zasedanje Združenja azijskih škofovskih konferenc

VIETNAM (torek, 18. december 2012, RV) – S slovesno sveto mašo se je v nedeljo zaključilo 10. plenarno zasedanje Združenja azijskih škofovskih konferenc (FABC). Dogodek je tokrat prvič gostil Vietnam, udeležilo pa se ga je preko sto predstavnikov devetnajstih škofovskih konferenc in desetih pridruženih članic združenja, ki nimajo svoje škofovske konference, a predstavljajo tri škofije in sedem držav. Srečanje škofov se je sicer začelo 10. decembra, potekalo pa je na temo »Štirideset let Združenja azijskih škofovskih konferenc in izzivi Azije«. V zaključnem poročilu, ki bo izšlo v teh dneh, škofje podajajo povzetke številnih in raznovrstnih vprašanj, ki so bila v središču pozornosti njihovih pogovorov in so posebej pomenljiva za Cerkev v Aziji. Med le-temi so: globalizacija, odnos s kulturami, medverski dialog, verska svoboda, boj proti revščini, zaščita avtohtonega prebivalstva, migracije in ekologija. Spregovorili so tudi o vlogi laikov, žensk, mladih, o duhovnih poklicih in širjenju binkoštnih sekt. Vsa ta vprašanja so veliki izzivi za evangelizacijo na celini, na kateri katoličani predstavljajo komaj tri odstotke celotnega prebivalstva.

Škofje, ki so si med seboj podelili svoje izkušnje iz lokalnih Cerkva, so med drugim ponudili sledeče odgovore. Rešitev za izziv nove evangelizacije v Aziji izhaja iz zavesti o dveh resničnostih sodobne družbe. To po eni strani zaznamuje vse bolj sekularizirana kultura, po drugi pa tiha potreba po duhovnosti. Od države do države pa se razlikuje, katero področje predstavlja prednostno nalogo za cerkveno delovanje. V Bangladešu tako izpostavljajo delo med avtohtonim prebivalstvom, ki predstavlja polovico tamkajšnjih kristjanov; problem nadzorovanja rojstev; posledice klimatskih sprememb; oznanjevanje med muslimani; poudarjanje dostojanstva ženske; in vprašanje razširjene korupcije. Za mlado državo Vzhodni Timor so bistvenega pomena vprašanja, kot sta širjenje prepričanj, ki so nezdružljiva s cerkvenim naukom; in podpora družini. V Cerkvi v Južni Aziji se soočajo z izzivom medverskega dialoga; z vprašanjem, kako naj Cerkev živi svojo preroško službo v kontekstu razširjenih teženj, ki so nasprotne etiki, kot so na primer kontracepcija, splav ali evtanazija; pomemben izziv pa je tudi, kako oznanjevati na način, ki bi ohranjal lokalno kulturno identiteto. In naj omenimo le še Cerkev na Japonskem, ki se ukvarja zlasti z vprašanjem vloge majhnih cerkvenih skupnosti v misijonskih deželah.

Med skupnimi nalogami, ki so jih še poudarili azijski škofje, pa so tesnejše sodelovanje in solidarnost med Cerkvami v Aziji; očestvena duhovnost, ki se rojeva iz molitve; in večja pozornost do katehez in formacije bodočih duhovnikov ter redovnikov.

Audio: