Benedikt XVI. med opoldanskim nagovorom: Odgovori Janeza Krstnika na vprašanje:
»Kaj naj torej storimo?«, so konkretni in zelo aktualni
VATIKAN (nedelja, 16. december 2012, RV) – Papež Benedikt XVI. je na današnjo
3. adventno nedeljo pred molitvijo Angelovega češčenja, potem ko se
je vrnil s pastoralnega obiska rimske župnije sv. Patrika na Prenestinu, predstavil
lik sv. Janeza Krstnika, njegovo povabilo k spreobrnjenju ter njegove odgovore na
konkretna vpašanja tistih, ki so ga vprašali, kaj morajo storiti. Sveti oče je po
nagovoru in blagoslovu najprej spregovoril o evropskem srečanju mladih, ki bo na pobudo
taizejske skupnosti potekalo v Rimu od 28. decembra do 2. januarja. Dejal je: »Zahvaljujem
se družinam, ki ste s tradizionalno rimsko gostoljubnostjo pripravljene gostiti
te mlade. Ker pa je, Bogu hvala, več povpraševanja kot je bilo za pričakovati, ponovno
izrekam poziv, že izrečen po župnijah, da bi še tudi druge družine in sicer
z veliko preprostostjo, omogočile to lepo izkušnjo krščanskega
prijateljstva«.
Po pozdravih v različnih jezikih je sveti oče blagoslovil
Jezuščke, ki jih bo v prihodnjih dneh več tisoč otrok in mladih danes zbranih na trgu
sv. Petra, poneslo v rimske šole, župnije, oratorije ter jih pred božičem položilo
v jaslice.
Sveti oče je v nagovoru pred molitvijo dejal: »Evangelij današnje
tretje adventne nedelje nam ponovno predstavlja lik Janeza Krstnika in ga opisuje,
medtem ko govori ljudem, ki so prišli k njemu do reke Jordan, da bi se dali krstiti.
Ker je Janez z ostrimi besedami pozival vse, naj se pripravijo na Mesijev prihod,
so ga nekateri vprašali: 'Kaj naj torej storimo?' (Lk 3,10.12.14). Ti pogovori
so zelo zanimivi in hkrati zelo aktualni.
Prvi odgovor je namenjen vsem. Krstnik
pravi: 'Kdor ima dve suknji, naj ju deli s tistim, ki nima nobene, in kdor ima
živež, naj stori enako' (v. 11). Tukaj lahko vidimo merilo za pravičnost, ki jo
poživlja karitativna ljubezen. Pravičnost zahteva odpravo neravnovesja med tem, kar
ima kdo več in tem, kar manjka nekomu tisto potrebno. Karitativna ljubezen nas spodbuja,
da smo pozorni do drugega in gremo naproti tistemu, ki je v potrebi, ne da bi iskali
opravičila za ohranitev lastnih interesov. Pravičnost in karitativna ljubezen si ne
nasprotujeta. Obe sta potrebni in se morata dopoljnevati. 'Karitativna ljubezen
bo vedno potrebna, tudi v najbolj pravični družbi', kajti, 'vedno
bodo tudi primeri gmotnega pomanjkanja, v katerih je potrebna pomoč v smislu
dejavne ljubezni do bližnjega' (Okrožnica: Bog je ljubezen, 28).
Drugi
odgovor je namenjen nekaterim 'cestninarjem', oziroma pobiralcem davkov za
Rimljane. Že zaradi tega so cestninarje zaničevali, predvsem pa zato, ker so izkoriščali
svoj položaj tako, da so kradli. Krstnik jim ne pravi, da morajo spremeniti poklic,
marveč naj ne zahtevajo nič več, kot je predpisano (prim. v. 13). Prerok v Božjem
imenu ne zahteva izrednih dejanj, temveč predvsem pošteno izvrševanje svoje dolžnosti.
Prvi korak proti večnemu življenju je vedno izpolnjevanje zapovedi. V tem primeru
je to sedma zapoved: 'Ne kradi' (prim. 2Mz 20,15).
Tretji odgovor je
namenjen vojakom, še enemu sloju, ki ima neke vrste oblast in jo skuša zlorabiti.
Vojakom Janez pravi: 'Ne izsiljujte nikogar in nikogar ne goljufajte, ampak naj
vam bo dovolj vaša plača' (v. 14). Tudi pri njih se spreobrnjenje začene
s poštenostjo ter spoštovanjem drugih. To navodilo velja za vse, še posebej za tiste,
ki imajo večjo odgovornost.
Ko v celoti premislimo te pogovore, nas nagovori
konkretnost Janezovih besed. Ker nas bo Bog torej sodil po naših delih, je potrebno
prav v našem obnašanju pokazati, da izpolnjujemo njegovo voljo. In ravno zato so Krstnikova
navodila vedno aktualna. Tudi v našem tako zapletenem svetu bi bilo veliko bolje,
če bi vsakdo izpolnjeval ta pravila obnašanja. Prosimo torej Gospoda na priprošnjo
Svete Marije, da nam pomaga pripraviti se na Božič, tako, da bomo obrodili dobre sadove
spreobrnjenja (prim. Lk 3,8).