Sv. Janez od Križa: Biti ljubljeni od Boga in se pustiti ljubiti Bogu

VATIKAN (petek, 14. december 2012, RV) – Cerkev danes obhaja god sv. Janeza od Križa, ki mu je izročilo dalo vzdevek doctor mysticus ali mistični učitelj. Janez se je rodil leta 1542 v vasici Fontiveros pri Avili. Leta 1563 je začel noviciat pri karmeličanih. Štiri leta zatem je bil posvečen v duhovnika. Kmalu se je srečal s Terezijo Jezusovo, s katero je kasneje izpeljal prenovo karmeličanskega reda za moško vejo. Le-to mu je v življenju prineslo tudi veliko hudega trpljenja. Svetnik je bil več mesecev zaprt in izpostavljen pomanjkanju, telesnemu ter duhovnemu nasilju. Vendar pa je prav v tem obdobju sestavil slavno Duhovno pesem. Janez od Križa je umrl v noči med 13. in 14. decembrom 1591, medtem ko so bratje molili jutranjice. Od njih se je poslovil z besedami: »Danes grem pet oficij v nebesa.« Za blaženega je bil razglašen leta 1675, za svetnika pa leta 1726.

Papež Benedikt XVI. je v eni svojih sredinih katehez o današnjem godovnjaku dejal, da nam njegov obširen in globoko mističen nauk pomaga doumeti »pot do cilja svetosti, stanja popolnosti, h kateremu Bog kliče vse nas«. Najpomembnejša svetnikova dela so štiri: Vzpon na goro Karmel, Temna noč, Duhovna pesem in Plamen žive ljubezni. Kot je dejal papež, »v Duhovni pesmi sv. Janez predstavi pot očiščevanja duše, dokler ta ne začuti, da ljubi Boga z isto ljubeznijo, s katero jo ljubi on. Plamen žive ljubezni nadaljuje to smer in podrobneje opisuje stanje preobražujočega zedinjenja z Bogom. Vzpon na goro Karmel predstavi duhovno potovanje z vidika napredujočega očiščevanja duše, ki je potrebno za vzpon na vrh krščanske popolnosti, ki ga simbolizira gora Karmel. Temna noč pa opisuje 'pasivni' vidik oziroma Božji poseg v ta postopek 'očiščevanja' duše.«

Sveti oče je v svoji katehezi nato zastavil vprašanje, ali ima »ta svetnik s svojo visoko mistiko, s to strmo potjo do vrha popolnosti kaj povedati tudi nam, običajnim kristjanom, ki živimo v okoliščinah današnjega življenja; ali pa je zgled samo za maloštevilne izbrane duše, ki se lahko zares lotijo te poti očiščenja in mističnega vzpenjanja«. Da bi našli odgovor na to vprašanje, je nadaljeval Benedikt XVI., se moramo predvsem zavedati, da »življenje sv. Janeza od Križa ni bilo 'letanje na mističnih oblakih', ampak je bilo zelo trdo življenje, zelo praktično in oprijemljivo«. Kot je zatrdil papež, tako »lahko razumemo, da hoja s Kristusom, ki je 'pot', ni dodatna teža za tudi sicer dovolj težavno breme, ampak je nekaj popolnoma drugega: je luč, moč, ki nam pomaga nositi to breme. Če človek v sebi najde veliko ljubezen, mu ta ljubezen takorekoč da krila in laže prenaša vse nezgode življenja, ker v sebi nosi to veliko luč. To je vera: biti ljubljeni od Boga in se pustiti ljubiti Bogu v Kristusu Jezusu. To prepuščanje ljubezni je luč, ki nam pomaga nositi vsakdanje breme. In svetost ni naše delo, ampak je prav to odpiranje, zelo težavno sicer: odpreti okna naše duše, da bo Božja luč lahko vstopila.«

Audio: