P. Kowalczyk: Vzdržujmo različna izročila, v kolikor nam pomagajo pri naši veri

VATIKAN (torek, 11. december 2012, RV) – Jezuitski pater Dariusz Kowalczyk, ki je predavatelj dogmatične teologije na Papeški univerzi Gregoriana, nas v tokratnem razmišljanju vabi, da se zaustavimo ob delu Katekizma katoliške Cerkve, ki govori o predajanju Božjega razodetja naprej in o izročilu.

Kristjani izpovedujejo, da Bog, ki se je razodel v osebi in zgodovini Jezusa Kristusa, »hoče, da bi se vsi ljudje rešili in prišli do spoznanja resnice« (1 Tim 2,4). Torej je nujno, da se Jezusovo sporočilo predaja naprej vsem generacijam v vseh časih.

Katekizem spominja, da se je širjenje evangelija uresničevalo na dva načina: ustno in pisno. Preko apostolskega oznanjevanja in preko zapisov, ki so nastali po navdihnjenju Svetega Duha in, ki oblikujejo Sveto pismo. Potrebno je opomniti, da je bilo oznanjevanje pred Svetim pismom, čeprav je v njem nato dobilo svoj popoln izraz in »najvišje pravilo« vere.

Apostolsko oznanjevanje se je nadaljevalo preko stoletij s pomočjo škofov in njihovih sodelavcev. Kot beremo pod številko 78 v katekizmu, se to »živo predajanje (...) imenuje izročilo, kolikor je različno od Svetega pisma, čeprav tesno povezano z njim«. Preko svetega izročila Bog še naprej govori z Nevesto svojega Sina, torej s Cerkvijo, medtem ko Sveti Duh vernike usmerja proti resnici v vsej njeni celovitosti.

Od svetega izročila, ki izvira od apostolov in, ki predaja naprej to, kar so oni prejeli od Kristusa, pa se ločijo pobožna ali disciplinarna »izročila«, ki so se sčasoma porodila v krajevnih Cerkvah. Preko teh, t. i. manjših izročil, se izraža veliko izročilo, prilagojeno različnim kulturam in dobam. Ta posamezna izročila, kot še beremo v katekizmu v točki 83, je mogoče pod vodstvom cerkvenega učiteljstva ohranjati, spreminjati ali tudi opustiti.

Vzdržujmo torej različna izročila in verske pobožnosti, v kolikor nam pomagajo pri naši veri, toda bodimo pozorni, da ne zakrijejo svetega izročila apostolov.

Audio: