Solidarnost in dve besedi: romanje ter zaupanje

RIM (nedelja, 9. december 2012, RV) – Preko 30.000 mladih romarjev bo konec tega leta prišlo v Rim. Tako je bilo rečeno na tiskovni konferenci v rimskem vikariatu pretekli teden, ko je bilo predstavljeno 35. evropsko srečanje mladih, ki je letos na programu med 28. decembrom in 2. januarjem. To romanje zaupanja na zemlji se je začelo v Taizéju, kot nam je povedal brat András iz taizéjske skupnosti, ki je tam odgovoren za Slovence:

»Taizé je vasica v Franciji, ki je za mnoge ljudi romarski kraj, kamor lahko pridejo, da molijo in se nekoliko odmaknejo od svojega vsakdanjega življenja. Med njimi je veliko mladih. Tem vedno ostaja vprašanje, kaj lahko po taki izkušnji, zlasti po izkušnji skupne molitve, storijo, ko se vrnejo domov. Odgovoriti na to vprašanje je zelo težko. Ne vemo, kaj naj jim rečemo. Toda to romanje zaupanja, kakor imenujemo ta srečanja, ima namen pomagati mladim, da bi živeli nekaj podobnega kot v Taizéju, le da v svoji škofiji oz. mestu, kjer prebivajo. Brat Roger, ustanovitelj taizéjske skupnosti, je želel pomagati mladim premagati težave, ki lahko nastanejo med duhovnim in praktičnim vsakdanjim življenjem. To je glavni razlog, da je začel romanje zaupanja.«

Dve besedi, romanje in zaupanje, sta zelo pomembni. Brat András pravi, da nekateri mladi danes lažje govorijo o zaupanju, ki je bolj povezano z našim srcem, kot pa o veri, ki je bolj povezana z razumom: »Nekaterim je zato preveč razumsko reči 'verjamem' ali 'ne verjamem'. Govoriti o zaupanju pa je bolj dostopno. Brat Roger je zelo rad rekel: 'Vera je zelo ponižno zaupanje v Boga'. Druga beseda pa je romanje. Vsi mi smo romarji na zemlji in v notranjem življenju. In ker smo romarji, ima pomen tudi pot. Ne iščemo le cilja, na katerega želimo prispeti. Ne moremo reči, da smo nekam prispeli in da sedaj vemo vse.«

Med enim in drugim evropskim srečanjem se mladi pogosto zbirajo tudi na regionalnih srečanjih. Pred nedavnim se je zaključilo srečanje v Ruandi, ki je bilo tretje po vrsti na afriških tleh in se ga je udeležilo skoraj 9.000 mladih. Letos maja pa je regionalno srečanje potekalo tudi v Ljubljani. Udeležil se ga je tudi prostovoljec iz Taizéja, Kuba Sobecki, ki sicer prihaja s Poljske. Prišel je že nekaj dni pred začetkom srečanja in tako sodeloval tudi pri pripravi. Kuba o vlogi prostovoljcev pri romanju zaupanja pravi:

»Mladi ostanejo dlje časa v Taizéju, da bratom pomagajo sprejemati vse, ki tja prihajajo. In del tega je tudi pripravljanje srečanj. Tako vsak dan obiskujemo župnije in jih vabimo k sodelovanju.« Ekipa prostovoljcev je v Rimu že vse od začetka oktobra. A zanje ni pomembna le priprava romanja, temveč tudi preprosto to, da svoj čas preživljajo z domačini. Zato se udeležujejo dogodkov po župnijah, med drugim pa pomagajo tudi deliti hrano brezdomcem na glavni postaji. Na ta način pričujejo o tem, kako je Taizé spremenil njihova življenja. Kot še pravi Kuba, tudi njim na začetku »ni bilo lahko, vendar pa so prišli z zaupanjem. In zaupanje v njihovih srcih še vedno raste.«

Vse, kar se v Taizéju dogaja v obdobju med 2012 in 2015, zaznamuje tema nove solidarnosti. Z njo se skupnost pripravlja na veliko praznovanje: stoletnico rojstva brata Rogerja in deseto obletnico njegove smrti. Brat András pojasnjuje: »V teh treh letih želimo skupaj iskati, kako izraziti novo solidarnost s tistimi, ki so okoli nas. Hkrati gre za vprašanje, kako lahko povežemo našo molitev z našim vsakdanjim življenjem. Kako smo lahko blizu ne le Bogu, ampak tudi ljudem. Kot kristjani imamo odgovornost, da delimo vse, kar imamo. Naš odnos z Bogom mora biti vedno zelo povezan z odnosom z drugimi.« Prostovoljec Kuba pa na vprašanje, kaj je nova solidarnost, odgovarja z besedami: »Nova solidarnost zame pomeni zelo močan odnos s Kristusom in Cerkvijo. Pogosto vidimo, da so ljudje zaprti, da so njihova srca zaprta, da Cerkev ni občestvo prijateljev, ki drug drugemu zaupajo in so resnično skupaj. Menim, da je pot proti novi solidarnosti pot, ki odpira naša srca. Da bi zgradili Cerkev kot občestvo prijateljev, sta zelo pomembna solidarnost in zaupanje, ki je na prvem mestu. Kajti kjer je zaupanje, so srca odprta, in ljudje, ki so okoli Cerkve, so pravi prijatelji.«

Audio: