Octava dies: Papež in twitter

Nov uporabnik twitterja je vstopil na digitalno celino, da bi tweetal. Nekateri prebivalci te celine so rekli: ''Kaj počne tukaj ta vsiljivec? Na tem področju samo mi vemo, kaj in kako tvitati.'' In so se obrnili stran in mu pokazali hrbet. Drugi prebivalci so rekli: ''Zanimivo in zabavno! Bomo videli, ali bo imel več sledilcev kot ostale VIP osebe, igralci in nogometaši.'' In so se usmerili na številke, ne da bi premišljevali o tem, kaj so govorili tweeti, in čez čas so izgubili zanimanje. Drugi so rekli: ''Prav. Tu je nekdo, ki bi nam rad povedal stvari, katere smatra kot pomembne za vsakega od nas. Pozorni bomo, da bi videli in slišali, in z veseljem bomo tvitali naprej našim prijateljem, ki iščejo kot mi.'' In tviti bodo rodili sadove in se bodo pomnožili, za trideset, šestdeset, sto … Kdor ima ušesa za poslušanje, naj sliši.

Sto štirideset znakov, kolikor jih vsebuje en tvit, ni malo. Večina evangeljskih stavkov jih ima manj; blagri so mnogo krajši. Malo jedrnatosti ne škodi. Že več stoletij vemo, da Jezusova beseda, ki jo poslušamo zjutraj, jo nosimo v mislih in srcu, podpira hojo skozi ves dan … ali življenje.

A moramo razumeti zakaj je ta beseda pomembna, od kod prihaja in kam gre, v kakšnem življenjskem kontekstu najde svoj smisel. Skratka, tvit ne prinaša življenja sam od sebe in avtomatično. Niti pod razno ne more naleteti zgolj na navdušeno sprejetje, ampak tudi na zavrnitev. Seme pade na kamnita tla ali pa med robidovje negativnih predsodkov, a pade tudi na dobra tla, rodi sad in se pomnoži.

Seveda se svet ne bo zveličal po tvitih, ampak po milijardi krščenih katoličanov. In med sedmimi milijardami bo nekaj milijonov oseb lahko tudi po tej poti čutilo bližino papeža, ki bo zanje povedal kakšno besedo, iskrico modrosti, ki jo bodo lahko nosili v mislih in srcu, jo delili s svojimi prijatelji na twitterju. To je nova služba evangelija.

Pripravlja: p. Federico Lombardi, direktor Radia Vatikan.

Audio: