Papež med splošno avdienco: Smo del Božjega blagohotnega načrta
VATIKAN (sreda, 5. december 2012, RV) – Papež je med današnjo splošno avdienco
spregovoril o Božjem ''blagohotnem načrtu'', opirajoč se pri tem na Pavlov ''duhovni
blagoslov v Kristusu'', o katerem beremo v Pismu Efežanom (Ef 1,3-14). Po papeževih
besedah nas Pavlova hvalnica, ki govori o Božjem načrtu glede človeka, uvaja v adventni
čas. »Dragi prijatelji,« je dejal sveti oče, »advent, liturgični čas, ki
smo ga pravkar začeli in ki nas pripravlja na božič, nas postavlja pred svetlo skrivnost
prihoda Božjega Sina, pred ''blagohotni načrt'', s katerim nas želi pritegniti k sebi,
da bi v polnem občestvu veselja in miru živeli z njim. Advent nas ponovno vabi, da
sredi mnogih težav obnovimo gotovost, da je Bog navzoč: vstopil je v svet in postal
človek, da bi izpolnil svoj načrt ljubezni. Bog nas prosi, da tudi mi postanemo znamenje
njegovega delovanja v svetu. Preko naše vere, našega upanja, naše ljubezni želi vedno
znova vstopini v svet in vedno znova želi, da v naši temi zasveti njegova
luč.«
Že pred stvarjenjem sveta nas je Bog izbral kot posinovljene
otroke Benedikt XVI. je dejal, da mi že od večnosti obstajamo v mislih Boga
in smo del njegovega velikega načrta. Pavel nam pomaga razumeti, da celotno stvarstvo,
predvsem pa moški in ženska nista sad nekega slučaja, ampak sta del blagohotnega načrta
Boga, ki z močjo svoje Besede ustvari svet. Naša poklicanost ne pomeni preprosto bivati
v svetu, biti postavljeni v neko zgodovino, niti biti samo Božja ustvarjena bitja.
»Gre za nekaj mnogo večjega: pomeni biti še pred stvarjenjem sveta izbrani od Boga
kot posinovljeni otroci v Sinu, v Jezusu Kristusu. V njem obstajamo že od vedno.
Bog nas izpolnjuje v Kristusu kot posinovljene otroke,« je izpostavil papež. V
tem velikem načrtu stvarstva in zgodovine je Kristus središče celotne poti sveta,
je nosilna os vsega; k sebi priteguje celotno stvarnost, da bi presegel razkropitev
in mejo ter vse privedel v polnost, ki jo želi Bog. »Ta ''blagohotni načrt'' ni
ostal v tišini Boga, v višavah njegovih nebes, ampak nam ga je dal spoznati tako,
da je vstopil v odnos s človekom, kateremu ni razodel samo nekaj, ampak samega sebe.
Ni spregovoril le o skupku resnic, ampak je spregovoril o sebi, tako da je postal
eden od nas, da se je učlovečil.« Benedikt XVI. je nadaljeval, da to občestvo
v Kristusu po delovanju Svetega Duha, ki ga je Bog z lučjo razodetja podaril vsem
ljudem, ni nekaj, s čimer bi prekrili našo človeškost, ampak je izpolnitev naših najglobljih
hrepenenj, želje po neskončnem in polnosti, ki obstaja v globini človeškega bitja
in ga odpira za srečo, ki ni trenutna in omejena, ampak večna.
Vera je
človekov odgovor na Božji ''dobrohotni načrt'' Dejanje
vere je po papeževih besedah odgovor človeka na razodetje Boga, ki se mu da spoznati,
ki razkriva svoj dobrohotni načrt za človeštvo; pomeni okleniti se resnice, ki je
Bog, resnice, ki je ljubezen. Sveti Pavel zato poudarja, da je potrebna ''poslušnost
vere'' (Rm 16,26), drža torej, s katero se človek svobodno izroči Bogu, s celotnim
razumom in voljo sprejme Boga. »Poslušnost ni prisila, ampak pomeni prepustiti
se, izročiti se oceanu Božje dobrote,« je dodal papež. Vse to vodi v temeljno
spremembo sveta. Vse se pokaže v novi luči, gre za pravo ''spreobrnjenje''. Vera je
''sprememba mentalitete'', kajti Bog, ki se je razodel v Kristusu in nam dal spoznati
svoj načrt, se nas oklene in nas priteguje k sebi, postane smisel, ki podpira življenje,
skala, na kateri življenje lahko najde svojo stabilnost. Papež je še izpostavil, da
obstaja vez med biti in razumeti, ki dobro izraža to, da vera pomeni
sprejemati Božji pogled na stvarnost, dopustiti Bogu, da nas vodi s svojo Besedo in
zakramenti pri razumevanju, kaj naj storimo, katero pot moramo prehoditi, kako živeti.
Obenem je ravno razumevanje v skladu z Bogom, gledanje z njegovimi očmi, tisto, ki
daje trdnost življenju, ki nam omogoča, da se ''obdržimo na nogah'', da ne pademo,
je še dejal sveti oče.