Libanon: Zasedanje katoliških patriarhov na Bližnjem vzhodu
LIBANON (sreda, 5. december 2012, RV) – V ponedeljek se je v mestu Harissa
v Libanonu začelo zasedanje katoliških patriarhov in škofov na Bližnjem vzhodu. Med
drugimi so navzoči maronitski patriarh in kardinal Béchara Raï, grško-melkitski katoliški
patriarh Gregorij III., armensko-katoliški patriarh Nersès Bedros, sirsko-katoliški
patriarh Ignatius III. Younan in predstavniki koptskega, kaldejskega in latinskega
patriarhata. Zasedanja se udeležuje tudi apostolski nuncij v Libanonu msgr. Gabriele
Caccia.
Osrednja tema njihovih pogovorov je udejanjanje posinodalne apostolske
spodbude Cerkev na Bližnjem vzhodu. Le-ta je sad zasedanja škofovske sinode
leta 2010 v Rimu, sveti oče pa jim jo je izročil septembra med svojim apostolskim
potovanjem v Libanon. Izstopa tudi tema prihodnosti krščanske vere in kristjanov v
arabskem svetu, glede na nedavni dramatični razvoj političnih pretresov v regiji in
na uveljavljanje islamskih strank.
Delovno srečanje se je uradno začelo z nagovorom
maronitskega patriarha Raïa, ki je na podlagi papeževega dokumenta poudaril »pravico
in dolžnost« kristjanov, da sodelujejo pri življenju naroda v svojih državah. Prav
tako jim mora biti priznano polno državljanstvo, pri čemer naj ne bi bili obravnavani
kot manjšina. Kristjani, kot je zatrdil maronitski patriarh, si morajo z muslimanskimi
sodržavljani deliti vrednote kulture, zlasti versko svobodo, tako kot se je to že
dogajalo v 19. stoletju. Dve največji nevarnosti za kristjane in tudi pripadnike vseh
drugih verstev danes sta po eni strani nasilni verski fundamentalizem, po drugi pa
tista negativna laičnost, ki poskuša vero omejiti na zgolj zasebno območje. In sicer
vse do ideološke skrajnosti, ki vernikom prepoveduje javno izpovedovati svojo vero.
Poleg
kardinala Raïa je zbrane v Harissi nagovoril tudi nuncij Caccia. Ta je predvsem spomnil
na veselje, ki je zaznamovalo papežev nedavni obisk v Libanonu. V tem dogodku se je
pokazala vitalnost krščanske navzočnosti v državi in na Bližnjem vzhodu. Obenem pa
tudi konkretna možnost, da kristjani in muslimani sobivajo v slogi.