Spominska maša ob 490. letnici smrti škofa Jurija Slatkonje
DUNAJ (petek, 30. november 2012, RV) – V stolnici sv. Štefana na Dunaju je
nocoj, potekala spominska maša ob 490. letnici smrti škofa Jurija Slatkonje (1456–1522).
Poklicali smo gospoda Vinka Rajšpa, direktorja Slovenskega znanstvenega
inštituta na Dunaju in ga prosili, da za Radio Vatikan predstavi praznovanje in
pomen lika ter dela škofa Slatkonje.
Nocoj je v Štefanovi cerkvi, stolnici
na Dunaju, potekala slovesna maša ob 490. letnici smrti prvega dunajskega
rezidencialnega škofa Jurija Slatkonje. Mašno slavje je vodil ljubljanski
nadškof dr. Anton Stres ob somaševanju dunajskega pomožnega škofa dr. Helmuta Krätzla,
stolnega župnika Antona Fabra in preko 20 duhovnikov iz Slovenije. Pri maši sta sodelovala
pevska zbora Škofijske gimnazije v Šentvidu, Dekliški zbor in Mladinski mešani zbor
sv. Stanislava. To se je spodobilo, saj je škof Slatkonja pravzaprav začetnik
mladinskega petja. Škofijska gimnazija ni direktni naslenik, je pa to velik
doprinos slovenske mladine k temu lepemu slavju.
Mašo je organiziral
Slovenski znanstveni inštitut na Dunaju iz nekaj razlogov. Škof
Jurij Slatkonja je bil rojen v Ljubljani. Študiral je na Dunaju. Spadal je v krog
pomembnih humanistov, med katerimi so bili tudi Slovenci. Na dvoru cesarja oziroma
takrat še kralja Maksimilijana je dobil službo kot pevovodja in je postal tudi prvi
vodja zborov leta 1498. Iz tega zbora je izšel tudi danes svetovno znani Zbor
dunajskih dečkov. Tako da velja tudi za ustanovitelja
Dunajskih dečkov.
Leta 1513 je bil imenovan za prvega dunajskega škofa
in je umrl leta 1522. Ves čas delovanja na Dunaju je bil tesno
povezan s slovenskim prostorom. Prav zaprav so njegovi dohodki prihajali
pretežno iz Slovenije. Tako je bil prošt proštije v Ljubljani in v Novem mestu. Vzdrževale
so ga še tudi župnije Dobrnič, Šentrupert, Žužemberk, Sv. Peter v Ložu in župnija
v Moravčah.
Škof Slatkonja je pomemben za slovensko kulturo
še iz drugega vidika. Kot velik in pomemben humanist je imel tudi ugledno
krnjižnico. Njegovo knjižnico je odpeljal s seboj v Trst njegov prvi naslednik
na Dunaju, vendar je bil škof samo eno leto, nam dobro znani škof Bonomo. Tako da
je pravzaprav tudi naš Primož Trubar študiral iz knjig knjižnice škofa Slatkonje.