Dan osveščanja o revščini: Papeži v službi revnih

VATIKAN (četrtek, 29. november 2012, RV) – Evropska radiotelevizijska zveza (EBU), katere član je tudi Radio Vatikan, današnji dan namenja osveščanju glede revščine. V okviru projekta ''Zakaj revščina?'' so člani EBU-ja povabljeni k predvajanju televizijskih dokumentarcev, radijskih oddaj, pobud na spletu in v socialnih omrežjih, ki govorijo o problemu revščine v današnjem svetu.

Pavel VI. – krik revnih
Zavzemanje za revne in opozarjanje na revščino je tudi neločljivi del papeške službe. To še posebej stopa v ospredje pri zadnjih treh pontifikatih. Pavel VI. je bil prvi papež, ki je obiskal vseh pet celin in želel biti ''krik revnih''. Svojo pozornost do zadnjih, ki jih je klical ''ljubljenci Božjega kraljestva'', je izrazil na številne načine. V konstituciji o Cerkvi v sedanjem svetu zapiše: »Veselje in upanje, žalost in tesnoba ljudi današnjega časa, predvsem revnih in tistih, ki trpijo, so tudi veselje in upanje, žalost in tesnoba Kristusovih učencev.« Leta 1965 je pred Združenimi narodi pozval, »naj glas revnih, ubogih, trpečih, tistih, ki hrepenijo po pravičnosti, dostojanstvu, življenju, blaginji in napredku, postane naš glas«. Na zadnjem zasedanju drugega vatikanskega koncila je Pavel VI. izpostavil: »Zavedamo se, da na obličju vsakega človeka, še posebej, če je prekrito s solzami in bolečino, lahko in moramo prepoznati Kristusovo obličje. Naš humanizem je krščanstvo in naše krščanstvo je teocentrično. Tako da lahko zatrdimo: da bi poznali Boga, moramo poznati človeka.«

Janez Pavel II. – glas tistega, ki nima glasu
''Glas tistih, ki nimajo glasu'', pa je bil nedvomno papež Janez Pavel II. V 27 letih papeževanja je mnogokrat ponovil: »Na obrazih revnih vidim Kristusovo obličje.« Njegova ljubezen do revnih in ubogih izhaja iz osebne izkušnje, ko je še na Poljskem neposredno videl in živel bedo in trpljenje, ki sta ju za sabo puščala nacizem in komunizem. Ko je leta 1984 govoril pred rimsko kurijo, je odločno poudaril, da se zavzemanje in skrb za revne prevladujoči razlog njegovega pastoralnega delovanja in neobhoden del njegovega vsakdanjega služenja Božjemu ljudstvu. »To izbiro sem sprejel in jo sprejemam za svojo, z njo se identificiram,« je zatrdil. »In čutim, da ne more biti drugače, ker je to večno sporočilo evangelija: tako je delal Kristus, tako so delali Kristusovi apostoli, tako je delala Cerkev skozi dva tisoč letno zgodovino.«

Benedikt XVI. : Gre za moralno dolžnost
Zavzetost Cerkve in Svetega sedeža za reševanje problema svetovne revščine se nadaljuje tudi pod papeževanjem Benedikta XVI. Sveti oče je v pismu, namenjenem nemški kanclerki Merklovi v času predsedovanja Nemčije G8 in Evropski uniji, zelo konkretno predlagal, da je nujno sprejeti ukrepe glede takojšnjega izbrisa zunanjih dolgov revnim državam, ki so zelo zadolžene, in dravam v razvoju. »Tu ne gre za neko izredno nalogo ali koncesijo, ki bi se jo moralo preložiti zaradi nujnih mednarodnih interesov,« je zapisal Benedikt XVI. »Obstaja namreč velika in brezpogojna moralna dolžnost, ki temelji na skupni pripadnosti človeški družini ter tudi na skupnem dostojanstvu in usodi revnih držav in bogatih držav, ki se preko procesa globalizacije razvijajo na način, ki jih med seboj vedno bolj povezuje.«

Audio: