Srečanje o pastorali migrantov v Evropi: Odgovoriti z več velikodušnosti in hitreje

RIM (sreda, 28. november 2012, RV) – V Rimu poteka tridnevno srečanje škofov in narodnih predstavnikov za pastoralo migrantov v Evropi. Posvečeno je temi preseljevanja v povezavi z novo evangelizacijo. Srečanje se je začelo včeraj popoldne, ko je zbrane nagovoril kardinal Antonio Maria Vegliò, predsednik Papeškega sveta za pastoralo migrantov in potujočih. Kardinal je izhajal iz ugotovitve, da so migracije sestavni del življenja Cerkve, zato krščanstvo ne more zaobiti te stvarnosti. Srečanje želi torej ponuditi nove predloge in strategije za pastoralo na tem področju, ki naj bi bila pastorala občestva, in obenem prispevati k javni razpravi o pojavu migracij.

Kardinal Vegliò je nato spomnil, da so prav velika preseljevanja v zgodovini krščanstva in Cerkve odigrala »temeljno vlogo pri širjenju evangelija«. Osebe s seboj med drugim nosijo svoje ideje, prepričanja in vero. Migracije tako ne le spodbujajo kulturno raznovrstnost, ampak imajo tudi moč, da spreminjajo demografske, ekonomske in socialne značilnosti našega planeta. Kot je zatrdil Vegliò, obstaja tesna vez med evangelizacijo in migracijami. Prav tako obstaja nedvoumna zveza med novo evangelizacijo in preseljevanjem narodov po svetu. Papež Benedikt XVI. je v poslanici za 98. svetovni dan priseljencev in beguncev zapisal, da je za Cerkev izziv, kako »pomagati priseljencem, da bodo ohranili trdno vero, tudi v položajih in okoliščinah, v katerih ni kulturnih opornih točk, ki so obstajale v njihovi rodni deželi. To bo storila tako, da bo odkrila nove pastoralne strategije, metode in jezik za vedno živahno sprejemanje Božje Besede.«

Cerkev mora prevzeti svojo odgovornost in s pastoralo migrantov tudi mednarodno skupnost spodbujati k spoštovanju pravice, solidarnosti in zlasti dostojanstva vsake človeške osebe. Pristop k razpravi o pojavu migracij mora biti realističen, je v nadaljevanju opozoril kardinal Vegliò. Ne sme se govoriti le o številkah in statistikah, temveč se ukvarjati z moškimi in ženskami, starši, otroki in družinami. Za Cerkev tak pristop pomeni, da odgovori tistim, ki »trkajo na njena vrata«. Pastorala občestva, kateri je posvečeno tokratno srečanje, predpostavlja zavest o harmoniji raznovrstnosti. Navzočnost migranta v tuji deželi stalno spominja na vesoljnost Cerkve. Ta navzočnost na nek način postane »otipljivo znamenje in most, ki povezuje dva svetova«. Predsednik Papeškega sveta za pastoralo migrantov in potujočih je svoj nagovor sklenil z besedami, da je najučinkovitejši odgovor, ki ga Cerkev lahko danes ponudi na tem področju v tem, da dela to, kar je delala vedno, vendar z več velikodušnosti in hitreje.

Audio: