Duhovne misli papeža Benedikta XVI. za slovesni praznik Jezusa Kristusa Kralja vesoljstva
Na zadnjo nedeljo bogoslužnega leta obhajamo slovesni praznik Kristusa Kralja vesoljstva.
Današnji evangelij nam ponovno predstavi dramatično zasliševanje, med katerim je Pilat
zasliševal Jezusa, ko mu je bil ta izročen z obtožbo, da si je prisvojil naziv 'judovski
kralj'. Na vprašanja rimskega namestnika je Jezus z odgovori potrdil, da je kralj,
toda ne od tega sveta (prim. Jn 18,36). On ni prišel, da bi gospodoval nad ljudstvi
in ozemlji, temveč da bi ljudi osvobodil sužnosti greha ter spravil z Bogom. Zato
je dodal: »Jaz sem zato rojen in sem zato prišel na svet, da pričujem za resnico.
Vsak, ki je iz resnice rojen, posluša moj glas« (Jn 18,37).
Toda, kaj je
ta 'resnica', za katero je Kristus prišel pričevat na svet? Vse njegovo bivanje
razodeva, da je Bog ljubezen. To je torej resnica, za katero je On v polnosti pričeval
z žrtvovanjem svojega življenja na Kalvariji. Križ je 'prestol,' s katerega
je razodel plemenito kraljevanje Božje Ljubezni tako, da se je daroval v zadostitev
za greh sveta in porazil gospodovanje 'vladarja tega sveta' (Jn 12,31) ter
dokončno vzpostavil Božje kraljestvo. To Kraljestvo se bo v polnosti razodelo ob koncu
časov, potem ko bodo podvrženi vsi sovražniki in kot zadnja smrt (prim. 1Kor 15,25-26).
Tedaj bo Sin izročil Kraljestvo Očetu in bo končno 'Bog vse v vsem' (1Kor 15,28).
Pot za dosego tega cilja je dolga in ne dopušča bližnic. Potrebno je namreč, da vsaka
oseba svobodno sprejme resnico Božje ljubezni. On je namreč Ljubezen in Resnica, in
tako ljubezen kot resnica se nikoli ne vsiljujeta. Trkata na vrata srca in razuma.
In kamor smeta vstopiti, prineseta mir in veselje. Način Božjega kraljevanja je ta
njegov zveličavni načrt, ki je skrivnost v svetopisemskem pomenu, torej kot načrt,
ki se postopoma razodeva skozi zgodovino.
Toda v čem je Jezusova kraljevska
oblast? Nikakor ni takšna, kot je oblast kraljev in velikašev tega sveta, temveč je
božja oblast, ki daje večno življenje, osvobaja od zla ter porazi nadvlado smrti.
Torej je oblast Ljubezni, ki zna iz zla izluščiti dobro, omehčati otrdelo srce, prinesti
mir v najhujši spor, prižgati upanje v najgostejši temi. To kraljestvo milosti, se
nikoli ne uveljavi s silo, temveč spoštuje našo svobodo. Kristus je prišel, da bi
pričeval za resnico (prim. Jn 18,37), kot je to izjavil pred Pilatom. Kdor sprejme
njegovo pričevanje se postavi pod njegovo 'zastavo', če se izrazimo s podobo
ljubo sv. Ignaciju Loyolskemu. Vsaka vest torej neizogibno stoji pred izbiro: za kom
hočem hoditi? Za Bogom ali hudičem? Za resnico ali lažjo? Izbira Kristusa pa ne zagotavlja
uspeha glede na merila tega sveta, pač pa zagotavlja mir in veselje, ki ju lahko samo
On da. To potrjuje v vseh obdobjih izkušnja tolikih mož in žena, ki so se v Kristusovem
imenu, v imenu resnice in pravičnosti, znali upreti dobrikanju dvoličnosti zemeljskih
oblasti ter celo z mučeništvom zapečatili svojo zvestobo.
Devica Marija je
bila na edinstven način pridružena temu Kristusovemu kraljevanju. Njo, ponižno nazareško
dekle, je Bog prosil, da bi postala Mati Mesija. Marija je z vsem svojim bitem odgovorila
na ta klic in s tem pridružila svoj brezpogojni 'da', 'daju' sina Jezusa ter s tem
postala z Njim pokorna vse do žrtvovanja. Zaradi tega jo je Bog povišal nad vse stvari
in Kristus jo je okronal kot Kraljico nebes in zemlje. Cerkev in vse človeštvo izročimo
njeni priprošnji, da bi Božja ljubezen lahko kraljevala v srcih vseh in bi se tako
izpolnil Božji načrt pravičnosti in miru.