Blažena Marija Troncatti: Plemenita v preprostosti, globoka v prepričanjih,
junaška v darovanju
EKVADOR (sobota, 24. november 2012, RV) – Cerkev je danes dobila novo blaženo.
To je redovnica Marija Troncatti. Rodila se je leta 1883 v Italiji. Leta 1905 se je
pridružila hčeram Marije Pomočnice. Kasneje je bila kot misijonarka poslana v Ekvador,
kjer je nato živela vse do svoje smrti. Umrla je v letalski nesreči leta 1969, ko
je bila stara 86 let. Že za časa življenja se je okoli nje širil sloves svetosti,
po smrti pa se je le-ta še poglobil, zahvaljujoč tudi številnim znamenjem, milostim
in čudežem.
Kot je v pogovoru za Radio Vatikan dejal kardinal Angelo Amato,
prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov, je blažena Marija Troncatti še en svetel
zgled svetosti za Latinsko Ameriko. Bila je izjemna ženska. »Sestra Marija se je
kazala velika v majhnih stvareh, plemenita v preprostosti, globoka v prepričanjih,
junaška v darovanju.« Njeno duhovno življenje je bilo izredno urejeno. Imela pa
je tudi neizmerno vero. Veliko je molila in k molitvi spodbujala druge. Vsako jutro
je eno uro, od štirih do petih, posvetila adoraciji pred Najsvetejšim. Središče njene
predanosti je bil evharistični Jezus in njegovo Presveto srce. Navsezadnje pa je gojila
še posebno pobožnost do Marije Pomočnice in do ustanoviteljev svoje redovne skupnosti,
Janeza Boska in Marije Mazzarello.
Nova blažena je do vsakogar kazala prirojeno
materinsko držo. Bolnim in otrokom, katerim je pomagala ona, ni nikoli ničesar manjkalo,
saj jih je vedno obdajala s svojo pozornostjo. Nikoli ji tudi ni bilo odveč obiskati
bolnike, ki so bili oddaljeni. Da je prišla do njih, je prepotovala številne gozdove
in prečkala reke. Bila je kot angel, je dejal kardinal Amato. Posebej pozorna je bila
do vdov in sirot, otrok, ki niso bili zaželjeni in so bili pogosto zapuščeni v gozdovih.
Ko jih je sprejela k sebi, jih je rešila gotove smrti. Sestra Marija Troncatti je
slovela še po svoji izredno zaščitniški drži do avtohtonega prebivalstva. Globoko
ga je spoštovala in tako skupaj s svojimi sosestrami in celotno salezijansko družino
pomagala pokazati svetu in Cerkvi ljudstvo, ki polno živi krščansko življenje.
»Odlikovala
se je v značilnosti, ki je običajna za salezijance in hčere Marije Pomočnice: to je
delo.« Kot je spomnil kardinal Amato, je Janez Bosko raje kot pokoro priporočal
predvsem delo. Sestra Marija je tako neutrudno delala od šestnajst do sedemnajst ur
na dan. Današnjega človeka nova blažena po kardinalovih besedah nagovarja na tri načine.
Kot redovnica spominja, da Gospod tudi danes kliče k podaritvi lastnega življenja,
in sicer s svojim srcem, ki je gorelo le za Boga in njegovo kraljestvo ljubezni ter
miru. Kot salezijanka svoje sosestre nova blažena opozarja na polno življenje njihove
karizme. Ta vključuje vzgojo mladih in posvečanje svojih duhovnih in fizičnih moči
za zveličanje duš. Tudi v primeru, ko je potrebno zapustiti svojo domovino in oditi
tja, kjer je večja potreba po njihovem apostolskem delovanju. Nazadnje pa blažena
Marija Troncatti kot misijonarka nagovarja še vse krščene osebe, ki imajo dolžnost
biti »neustrašni oznanjevalci in Kristusovi glasniki v svetu«.