Benedikt XVI. umestil šest novih kardinalov: Od sedaj ste še tesneje povezani s Petrovim
sedežem
VATIKAN (sobota, 24. november 2012, RV) – Benedikt XVI. je danes na
konzistoriju v baziliki sv. Petra umestil šest novih kardinalov. Kardinalski biret
in prstan so iz rok svetega očeta prejeli: prefekt papeške hiše James Michael Harvey,
libanonski maronitski patriarh Béchara Boutros Raï, sirsko malankarski višji
nadškof v Indiji Baselios Cleemis Thottunkal, nigerijski nadškof John Olorunfemi
Onaiyekan, kolumbijski nadškof Rubén Salazar Gómez in filipinski nadškof
Luis Antonio Tagle. Papež je v nagovoru dejal, da so novi kardinali, ki predstavljajo
različne škofije po svetu, od danes naprej na poseben način pridruženi rimski Cerkvi
ter pomenijo okrepitev duhovnih vezi, ki združujejo vso Cerkev – Cerkev, ki jo oživlja
Kristus, pa je zbrana okoli Petrovega naslednika. »Od sedaj naprej boste še tesneje
in še globlje povezani s Petrovim sedežem,« je dejal papež novim kardinalom ter
izpostavil posebno vrednost zvestobe.
Cerkev je katoliška Sicer
pa je v nagovoru v ospredje postavil katoliškost Cerkve. Poudaril je, da je
Cerkev »Cerkev vseh ljudstev in se zato izraža v različnih kulturah na različnih
celinah. Je Cerkev binkošti, ki v polifoniji glasov dviga eno samo ubrano pesem k
živemu Bogu.« Značilnosti Cerkve odgovarjajo božjemu načrtu, kot piše v katekizmu:
»Kristus je tisti, ki po Svetem Duhu daje svoji Cerkvi, da je ena, sveta,
katoliška in apostolska; in on jo tudi kliče, naj uresničuje vsako od teh lastnosti«
(KKC 881). Papež je dejal, da je Cerkev katoliška (vesoljna) zato, ker Kristus
v svojem poslanstvu zveličanja zaobjema vse človeštvo. Jezusovo poslanstvo med njegovim
zemeljskim življenjem je bilo sicer omejeno na judovski narod, a vendar od vsega začetka
usmerjeno na vse narode, da bi se jim prinesla luč evangelija in bi vstopili v Božje
kraljestvo. Ta univerzalistični vidik se kaže tudi v tem, kako Jezus predstavi samega
sebe: ni le Sin Davidov, ampak Sin človekov. Jezus tako nakaže pravi
značaj svojega mesijanstva, ki je namenjeno celotnemu človeku in vsakemu človeku,
presegajoč vsako etnično, nacionalno in versko posebnost. »Ravno v hoji za Jezusom,
s tem, da se pustimo pritegniti v njegovo človeškost, in torej v občestvu z Bogom
se vstopa v to novo kraljestvo, ki ga Cerkev oznanja in napoveduje in ki premaga
delitev in razkropitev.«
Vesoljno poslanstvo Cerkve prihaja od Svetega
Duha Papež je nadaljeval, da Jezus svoje Cerkve ne odpošlje k eni skupini,
ampak k celotnemu človeškemu rodu, da bi ga zbral v veri v eno samo ljudstvo in ga
zveličal. Vesoljnost Cerkve torej zaobjema vesoljnost enega božjega načrta za zveličanje
sveta. Ta univerzalna značilnost se jasno pokaže na binkošti, ko Sveti Duh napolni
prvo krščansko skupnost, da bi se evangelij lahko razširil med vse narode. Tako je
Cerkev od svojega začetka usmerjena v kat'holon, zaobjema celotno vesolje.
»Vesoljno poslanstvo Cerkve,« je zatrdil papež, »se ne dviguje od spodaj
navzgor, ampak sestopa od zgoraj, od Svetega Duha; od svojega prvega trenutka je usmerjena
v izražanje v vsaki kulturi, da bi tako oblikovala eno Božje ljudstvo. Ne gre toliko
za eno lokalno skupnost, ki se počasi veča in širi, ampak je kot kvas, ki je usmerjen
na vesolnost, k celoti, in ki v sebi nosi vesoljnost.«
V vsaki lokalni
Cerkvi se uresničuje ena, sveta, katoliška in apostolska Cerkev Na začetku
Cerkve se apostoli in učenci odpravijo na pot brez kakršne koli človeške gotovosti
in samo z močjo Svetega Duha, evangelija in vere. Kvas, ki se razširi po vsem svetu,
vsopi v različne dogodke in raznovrstne kulturne in družbene kontekste, a kljub temu
ostane ena Cerkev. Okoli apostolov vzcvetijo krščanske skupnosti, a so ena Cerkev,
ki je v Jeruzalemu, Antiohiji ali Rimu vedno ista, ena in vesoljna. Ko apostoli govorijo
o Cerkvi, ne govorijo o svoji skupnosti, ampak govorijo o Kristusovi Cerkvi ter vztrajajo
pri enosti, vesoljnosti in celovitosti njene katoliškosti, ki se uresničuje
v vsaki lokalni Cerkvi. »Cerkev je ena, sveta, katoliška in apostolska, v sebi
odseva izvir svojega življenja in svoje poti: edinost in občestvo Trojice,«
je dejal Benedikt XVI. V perspektivo te edinosti in vesoljnosti Cerkve, je umeščen
tudi kardinalski zbor, ki predstavlja raznoterost obrazov, v kolikor izraža obličje
vesoljne Cerkve.
Jutri bo papež z novimi kardinali daroval sveto mašo Z
današnjim konzistorijem kardinalski zbor šteje 211 članov. Od teh jih je 120 mlajših
od 80 let in imajo v primeru konklava pravico voliti novega papeža – med temi je tudi
šest novih kardinalov. Konzistorija so se med drugim udeležile štiri posebne delegacije
iz držav, od koder prihajajo novi kardinali: libanonsko delegacijo je vodil libanonski
državni predsednik Sleiman, filipinsko podpredsednik države Binay, indijsko predsednik
parlamenta Kurien in nigerijsko senator Mark. Jutri, na praznik Kristusa Kralja, bo
papež Benedikt XVI. skupaj z novimi kardinali daroval slovesno sveto mašo v vatikanski
baziliki sv. Petra.